Za nekaj časa sem se potuhnila. In se je prav prileglo, čeprav tako dolga odsotnost ni bila načrtovana. A dopust brez povezave, brez računalnika je lahko čisto prava stvar. Smo pa kuhali. Bolje rečeno pekli vsak dan. Ribe, ribe in še enkrat ribe. Pa seveda kakšno hobotnico, jadranske lignje in rakce tudi. Pa smo nekaj te inspiracije prinesli še domov in malo morja ovili v nežne bučkine cvetove, ki jih je požlahtila žafranova omaka.
SESTAVINE:
- 10 bučkinih cvetov (če se da z majhnim plodom)
- 200 g fileja morskega lista
- pol beljaka
- 1,5 dl smetane
- 150 g mesa škampov ali kozic
- limonin sok
- sol
- šalotka
- 30 g masla
- 2 dl belega vina
- 50 g masla
- 2 šalotki
- žafran (2 zavitka)
- 1 dl smetane
- 2 zrela paradižnika
- 1 dl suhega belega vina
- limonin sok
- 2 vejici pehtrana
- sol in poper
PRIPRAVA:
Bučkinim cvetovom sem odstranila pestič, ki bi lahko sicer jed grenil. Ribji file sem narezala na manjše koščke in ga zmešala z beljakom ter rahlo solila. Dobljeno zmes sem dala za približno 1 uro v zamrzovalnik, prav tako tudi smetano. V vmesnem času sem olupila kozice in sesekljala meso. Rahlo namrznjeno ribo sem zmiksala do gladkega in postopoma dodajala še smetano. Vse skupaj sem oplemenitila še z limoninim sokom. V pripravljeno zmes sem umešala še meso rakov in z žličko nadevala bučkine cvetove.
Pekač sem premauala z maslom in potresla s sesekljano šalotko ter nanj položila polnjene bučkine cvetove. Zalila sem z belim vinom in prekrila z alu folijo ter pekla 15 minut pri 200 °C. Potem sem pekač odkrila in pekla še nadaljnih 5 minut.
Za žafranovo omako sem na 30 g masla na hitro popražila sesekljeni šalotki in žafran, zalila z belim vinom in tekočino na hitro pokuhala. Dodala sem olupljena in sesekljana paradižnika brez semen in kuhala še nadaljnih 10 minut. Dodala sem smetano, sesekljan pehtran, sol, poer in limonin sok in vse skupaj pretlačila v gladko omako. S preostalim maslom sem omako zgostila in z njo prelila pečene bučkine cvetove.
Tega obdobja cvetenja bučk vsekakor ne smete zamuditi – vsaj enkrat jih morate poskusiti napolniti ali pa vsaj ocvreti. Res je okusno!
Ste me kaj pogrešali?;-) Pa vi? Ste že bili na dopustu ali vas ta sreča še čaka? Jaz se namreč že psihično pripravljam na jutrišnji prvi delovni dan po dopustu – hudo!
Mmmm, kako se pa tole dobro bere, kar slino požiram 🙂
Nas glavni dopust, tak, z obilo lokalne kulinaike čaka v septembru, se ga noro veselimo.
In ja, seveda smo pogrešali tvoje zapise!
Vidim, da bomo sedaj vsi na bučkah.
Dopust pa šele prihaja naslednji mesec, tako, da je treba še malo potrpeti.
Avtor je odstranil ta komentar.
Dobrodošla nazaj :). Tole izgleda zelo okusno! Tudi mene večji dopust še čaka, nevem pa točno kdaj :). Upam, da čimprej!
Oooo, meni se kar cedijo sline. To mora biti pa noro fajn in okusno. Že draži brbončice…..:):)
O živjo Špela in lepo da si nazaj. Mi pa še vedno nestrpno čakamo dopust. Še malo, še malo.
Tole izgleda fantastično, pa še bučke imam zelo rada. Sem pa letos predolgo kvačkala in prepozno posadila bučke, tako da šele zdaj prav sramežljivo poganjajo popki. Nič, tole bo počakalo kakih 14 dni. Ko se vrnemo bi moralo biti cvetov več kot dovolj.
Maham vam, vsem petim 🙂
Seveda smo te pogrešali! Zato tudi, ker težko čakamo dopust v avgustu. Zapisi na blogu pa čakanje na dopust malo popestrijo. 🙂
Jp,jaz sem vas pogrešala. In to kar precej. Potem se je pa meni zgodilo, da cel teden nisem uspela pogledat mojih priljubljenih blogov, ki jih sicer odprem (skoraj) vsak dan. No, od včeraj zvečer sem na dopustu, ampak zaenkrat še uživam doma, tako da se sedajle počasi prebijam skozi neprebrane "poste". Uživam! In veste kaj? Sama sebi sem hvaležna, da me takšne malenkosti tako razveselijo. Pa seveda sem hvaležna vsem blogerjem, ki si vzamejo čas in svoje misli, delijo z nami.
Vaši recepti so krasni. Nekaj sem jih tudi že preizkusila, sicer pa sama najrajši kuham tako, da vzamem recept, potem pa še svoj ščepec dodam.
Bučkini cvetovi pa so res zakon! Žal sem jih odkrila šele letos, a sem vesela, da sem jih. Jaz jih ocvrem prazne ali polnjene, včasih ocvrte vmešam v rižoto. Njami!