Kot vsaka druga stvar, tudi jajčevci niso vsi “the” jajčevci. Lahko so puhasti, polni semen, grenki… in takšnih se izogibam. Imam pa srečo, da živim na podeželju in da sem v sosednji vasi odkrila mlado vrtnarko – zelenjavarko, ki me je to poletje res dobro zalagala s poletno zelenjavo in kar mi je najbolj všeč je to, da je zelo fleksibilna in odprta ženska.
Tako je med drugim takoj prepoznala, da imam rada majhne, čvrste vijoličaste plodove, s svetlečo, zdravo povrhnjico, ki kar sije od zdravja. Iz teh se da narediti prave kulinarične užitke. Ob kombinaciji paradižnika, mete in sira pa je kombinacija popolna.
Jajčevce sem najprej kar cele pekla v pečici, na ful, kakšne slabe pol ure. Nato sem jih prepolovila, nekoliko izdolbla, a veliko ni bilo potrebno, saj so kar precej upadli. Nadevala sem jih z eno od paradižnikovih omak, v katero sem zamešala pest mete in po okusu še dosolila.
Nadevane in v namaščen pekač zložene jajčevce sem pekla še 20 minut pri 180 ° C. Potem sem jih potresla še z naribano mozzarelo in parmezan ter potisnila v pečico še za 10 minut, da se je sir lepo stopil in rahlo zlatorjavo obarval.
Nekaj jajčevcev pa sem samo prepolovila, posolila, natrla s česnom in potresla s parmezanom. Poleg se je seveda krasno podala paradižnikova omaka. Oboji so bili krasni, a zame zmagovalna kombinacija je paradižnik, meta, sir.
To so bili verjetno zadnji domači jajčevci za to leto. A se veselim vseh jesensko-zimskih pridelkov, ki nas čakajo v prihodnjih mesecih.
Moram reči, da sem jedi z jajčevci pogosto pripravljala. ko pa je moj ljubi mož nekega poletja na morju za vedno odšel, sem jih vrgla iz glave. Zdaj, ko je bolečina manj ostra, pa m ije ta blog priklical lepe spomine na najine priljubljene jedi … in še danes si jih pripravim , jajčevce. Tokrat po Vašem receptu. Da ne bo tako bolelo srce.
Vidim, da ste srečna družina. Vesela sem za Vas. Tudi midva sva imela tri otroke in prekrasno življenje.
Lep pozdrav!
Vaša zvesta bralka
Pozdravljeni gospa Branka!
Najlepše bi bilo, ko bi se lahko vseh najdražjih spominjali samo v lepih spominih in s prijetnimi občutki – a smo samo ljudje in nas vsi ti lepi spomini dodatno napolnijo z bolečino ob zavedanju praznine, da tega več ne bo. Čeprav mislim, da bi si vsi naši najdražji želeli, da bi ohranili samo prvi del – nepozabno lepe spomine, brez bolečine.
Zato upam, da vam bo čim večkrat uspelo preseči tisti drugi del in uživati v lepih spominih, tudi kulinarično obarvanih…
Lep pozdrav in hvala za vaše sporočilo. Špela