Ravioli s pikantno pečeno bučo, ricotto, kozjim sirom in pinjolami

Ravioli_02.jpg

Že nekaj časa sem se ponovno spravljala k izdelavi domačih testenin, ki so bile zaradi brezglutenske diete nekaj časa na stranskem tiru. In želela sem narediti takšne, ki jih bom lahko tudi jaz jedla, zato sem najprej zamesila testo iz koruzne moke in jajc. Kazalo je prav dobro, a sem iz previdnosti zamesila še klasičnega – iz pšenične moke. In moram priznati, da sem se kar prav odločila. Sicer najedla sem se, in to odlično, a prave testenine so le ene. Tekstura in voljnost testa sta bili povsem drugačni pri koruznih testeninah kot pri klasičnih. In tudi na pogled so bili slednji bistveno bolj mamljivi, zato so na fotografijah ravioli iz pšenične moke. Pa še nekaj sem se naučila danes: nikoli, ampak res nikoli se ne lotite izdelave testenin, če ste v časovni stiski, če imate na voljo dobro uro časa in čutite pritisk, kdaj mora biti kosilo na mizi. Ne, ni dobro. Naslednjič si bom vzela toliko časa, da bom lahko ob izdelovanju neizmerno uživala, da bo lahko princeska vrtela ročico na strojčku in da bo ozračje sproščeno.

Ravioli_04.jpg

 

SESTAVINE

  • 500 g moke
  • 9 rumenjakov
  • 1 jajce
  • Hokaido buča
  • 100 g ricotte
  • 100 g kozjega sira
  • 60 g pinjol
  • žlička koriandrovih semen
  • žlička origana
  • 2 majhna posušena čilija
  • 1 strok česna
  • oljčno olje
  • sol in poper

PRIPRAVA:

Za testo sem najprej moko zgnetla z rumenjaki in jajcem v gladko, sijoče in prožno testo. Zavila sem ga v folijo in dala v hladilnik počivati za eno uro. Vmes sem pripravila nadev.

Bučo sem razrezala na krhlje in jih položila na pekač s peki papirjem. V možnarju sem strla koriandrova semena, origano, čili in česen, solila in poprala, potem pa vse skupaj premazala po koščkih buče. Malo sem še pokapljala z oljčnim oljem, nato pa v pečici, segreti na 200 °C, pekla približno 25 minut.

Bučo sem nato z vilico pretlačila, dodala ricotto, nariban kozji sir in rahlo pražene pinjole. Vse skupaj sem dobro premešala.

Ohlajeno in spočito testo sem razvaljala s pomočjo strojčka za izdelovanje testenin, lahko pa bi ga tudi na tanko razvaljala kar s pomočjo valjarja. Dobila sem dolge, približno 10 cm široke trakove. Nanje sem v presledkih nalagala kroglice bučnega nadeva. Okoli nadeva sem s čopičem premazala testo z beljakom in šele nato položila čez nadev naslednji testeninski list. Okoli vsakega kupčka nadeva sem s prsti previdno pritisnila na testo, da se je spodnja plast testa sprijela z zgornjo. To sem naredila okoli vseh kupčkov testa, nato pa jih obrezala v obliki kroga. Pomagala sem si kar s kozarcem.

Kuhala sem jih v slanem kropu približno 4 minute, nato pa odcedila in razdelila na krožnike. Pokapljala sem jih s stopljenim maslom, v katerga sem dala nekaj svežega rožmarina in žajblja. Čeznje sem potresla še malo parmezana in praženih pinjol.

To je bila še ena pametna pogruntavščina, kako si polepšati življenje z bučo. Kombinacija pikantne buče s sladko ricotto in oreščkast okus pinjol združen s pikantnostjo kozjega sira – nepozabno. Bombastično! Italijansko!

Izdelava brezglutenskih testenin pa mi ni preveč prirasla k srcu, zato nisem sigurna, da sem bom še naprej trudila z njimi. Prepričana sem, da je ravno gluten tisti, ki poskrbi za tisto voljnost in prožnost testa. Morda pa poiščem kakšno drugo kombinacijo dovoljene moke, ki bo dala boljše rezultate. Imate kakšno idejo?

7 komentarjev

  1. Tina 23. 1. 2012 at 8:54 - odgovori

    Joj tole zgleda pa tako čudovito, sam se ne bom lotila :-).
    Sva pa z babico z taisto mašino delali domače "nudelne". Sami spomini so me zadnje čase :-).
    Glede brezglutenske moke, sem pa že večkrat na kulinaričnem forumu zasledila, da uporabljajo neko brezglutensko mešanico, ki ni čista koruzna ali riževa ampak neka mepšanica in bojda se da z njo marsikaj pripravit.

  2. Vladuška 23. 1. 2012 at 9:43 - odgovori

    Ja, tole pa je zelo res, da si je za tako in drugačno ustvarjanje potrebno vzeti čas, drugače nas ta kar naprej preganja in ni to to. Po fotografijah sodeč sicer ni zaznati tvoje naglice, ampak pa zgleda odlično. 🙂

  3. Anonimni 23. 1. 2012 at 21:27 - odgovori

    Krasen recept, pri nas obožujemo testenine samo-a res mora biti toliko jajc, a ni neko pravilo-na 100gr moke-1 jajce? Sicer pa -recept bo m kmalu uporabila!

  4. Gourmet forever 23. 1. 2012 at 22:38 - odgovori

    Tina, ja te mešanice vsebujejo še neka povezovalna sredstva – meni se bere precej kemično obarvano, tako da ne uporabljam tega – pa saj, ko danes razmišljam, ko nisem več pod tistim časovnim pritiskom – niti niso bili tako slabi iz koruzne moke;-)
    Vladuška – hvala;-)
    Aninimni, ja, prav imaš, pravilo je eno jajce na 100 g moke. Če pa želiš lepo rumene testenine, uporabi samo rumenjake – zato jih je potrebno več. Meni so ti ljubši, lahko pa se držiš klasičnega pravila.

  5. mjauQi 24. 1. 2012 at 12:34 - odgovori

    živjo! ravnokar sem na enem kuharskem blogu videla podobno in se zamislila, da moram ponovno začet delat svoje polnozrnate raviole:) super receptek si objavla, hvala in lp

  6. mjauQi 24. 1. 2012 at 12:39 - odgovori

    p.s: pozabila sem pripisati. kaj pa ajdova moka (čista), tudi rožičeva je božanska za testenine ali raviole, Italijani jo tradicionalno uporabljajo, bolj revni ljudje na vasi, sama sem že delala testenine iz te moke in so bili meni najboljši. dobiš pa v kalčku fino mleto rožičevo moko, vem, kupujem jo za čokolado delat:) Tudi riževa in sojina bi se verjetno z malo tehničnega znanja obnesla kot ravioli 🙂 pozdrav

  7. Katarina 9. 2. 2012 at 14:24 - odgovori

    skoro sam otkrila da mi bas ne prija kada jedem pastu i testo 🙁 ali bas ga volim. i danas po prvi put listam tvoj blog, i pozelim da pasti dam jos jednu sansu. 🙂 mnogo mi se svidja ovaj recept, narocito sto je punjen sa dosta fila, sto obozavam. sir i te kako! 🙂

Napišite komentar

Culinary journey by me