Danes praznujem rojstni dan. Šesti. Ampak seveda ne moj rojstni dan, pač pa rojstni dan mojega bloga, za katerega sem prvo objavo napisala točno pred 6. leti. Se še spomnite paelle, ki me je rešila ob prihodu obiska? Od takrat naprej smo vsako leto obeležili tako, da je na večerjo prišel nekdo od mojih zvestih bralcev. Zato se mi zdi edino primerno, da tudi letos naredim tako, čeprav se, po resnici povedano, precej ubadam z vprašanjem, ali sploh nadaljevati to pot pisanja kulinaričnih doživetij. In če sem iskrena še naprej, se še nisem odločila. Ko bo odločitev za ali proti dovolj zrela, bo že prišel znak, ki bo pomagal pri tem, kam se bo povesil jeziček na tehtnici.
Ne bom utrujala s statistiko, a sem že zaradi poklicne deformacije morala malo pokukati tudi na Google Analytics, ki pravi, da je imela moja stran več kot 2 mio ogledov, kar me hočeš nočeš spomni na tistih 2 mio prebivalcev, ki jih ima naša ljuba Slovenija. In še vedno, kot zmeraj, je najbolj bran recept za Makovo tortico z jogurtovo panna cotto in malinovim želejem.
Kdo si želi na večerjo? K Špeli iz Culinary journey by me? Tisti, ki si želite, pustite komentar na blogu ali pa na FB strani in vanj zapišite razlog, zakaj bi izbrala ravno vas. Zakaj? Zato, ker rada spoznavam zanimive ljudi. Če me bo vaš komentar toliko pritegnil, da si bom ravno vas želela spoznati, se kmalu vidimo na večerji. Časa imate do 30. 3. 2017, do 24.00.
Zdaj pa k sladici, ki je ravno primerna za ta dogodek, saj je nekoliko posebna in slavnostna.
Boljše kombinacije se v danem trenutku ne bi mogla spomniti. Pistacije in pomaranče me vedno spomnijo na mojo predrago Sicilijo, mete pa je v kremi le toliko, da ti da misliti, da doda dimenzijo. Skupaj je prava poezija.
SESTAVINE:
- 2 jajci
- 1 beljak
- 5 žlic mletih pistacij
- 4 žlice sladkorja
- 1 dl smetane
- 200 g bele čokolade
- vejica sveže mete
- lupinica 2 neškropljenih pomaranč
- 200 g mascarponeja
- sok 2 pomaranč
- 2 lista želatine
- pest pistacij
PRIPRAVA:
Beljake stepemo v trd sneg. Rumenjaka stepemo s tremi žlicami sladkorja, tej mešanici umešamo mlete pistacije, na koncu pa previdno umešamo še sneg. Maso vlijemo na pekač, pogrnjen s peki papirjem in pečemo 15 minut pri 180 stopinjah Celzija.
Smetano in meto pristavimo na štedilnik in počasi segrejemo do vretja. Pustimo rahlo vreti par minut, pri čemer pazimo, da smetana ne uide čez kozico. Čokolado nalomimo na manjše koščke in jo prelijemo s smetano, ki smo ji predhodno odstranili meto. Premešamo, da se čokolada povsem stopi in pustimo ohladiti. Dodamo naribano pomarančno lupino in mascarpone in dobro ohladimo.
Iz pomaranč izstisnemo sok in ga z žlico sladkorja segrejemo do vretja. Želatino namočimo v hladni vodi, ožamemo in umešamo v vroč pomarančni sok. Vlijemo na pekač, ki smo ga pogrnili s plastično folijo in pustimo v hladilniku za nekaj ur, da se dodobra strdi.
Sladico postrežemo tako, da na krožnik nadrobimo nekaj biskvita, dodamo 2 žličnika kreme iz bele čokolade, nekaj kroglic pomarančnega želeja, po vrhu pa potresemo s sesekljanimi pistacijami.
Torej, čakam na vaše komentarje – najbolj zanimivi bodo najbližje nagradi….
Zakaj k Speli na vecerjo? Ker sem s tem blogom odkrila svet sladic brez moke, ker sem dobrotam z bloga sledila celo na Korziko, ker me je makova tortica z jogurtovo panna cotto ze veckrat resila, ko je bilo treba navdusiti goste in ker ze dolgo nisem nic skuhala po receptih z bloga, saj so jedi zmeraj bolj sofisticirane, nam pa kronicno zmanjkuje casa in zato ob branju samo cedimo sline. No, zato ☺ in upam, da bo pretehtala odlocitev v prid blogu!
Kar na Korzijo zaradi bloga? Res? Ne morem verjeti! Potem je bilo pa res prepričljlivo zapisano… Makova tortica je pa res največkrat preiskušen recept – vidim, da je bil zadetek v polno;-) Hvala Suzana!
Vsake objave se vedno znova razveselim in v glavi že snujem načrt, ob kateri priložnosti se lotim recepta. Že ničkolikokrat sem se prepričala, da so tvoji recepti res natančni, domiselni, vedno je kaj novega … v njih pa vedno prevladujejo »normalne« sestavine. S pomočjo tvojega bloga sem odkrila svet sladic brez moke in ugotovila, da moka sploh ni nujna sestavina … Če se boš odločila tako ali drugače, upam, da nam ostane vsaj arhiv!
Zelo si me osrečila s svojim sporočilom!
V svetu brez glutena sem še čisto sveža…prav zato so pa recepti na tvoji strani odlična rešitev za skadkosnedo deklo kot sem sama????povrhu vsega pa še najraje klepetam ob kakšnem slastnem ugrizu odlične hrane????držim pesti????
Najboljša pohvala zame je, če se ti recepti res uporabljajo Hvala!
Ob diagnozi celiakija se mi je podrl svet, saj sem bila prepričana, da se lahko poslovim od okusnih jedi. Tvoj blog (recepti in tvoja razmišljanja) mi je pomagal, da sem spoznala užitke priprave izjemne kulinarike v domači kuhinji, in me navdal z optimizmom kljub diagnozi. Ko imam najavljene goste, ali pa kar tako, se vedno najprej sprehodim po tvojih receptih, saj sem ugotovila, da je njihov rezultat preverjeno dober in je tudi meni najbolj pogodu. Iskreno upam, da boš vztrajala pri pisanju, saj si navdih za vse, ki si želimo izkusiti božanske okuse v domači izvedbi.
Lepo! Si me zelo razveselila!
Zdravo, vsako jutro poleg maila odprem se tvoj blog, saj mi pridejo prav tvoje ideje pri mojih kreacijah. Tudi sama sem gostinka ter mi tvoje objave velikokrat pridejo prav. Zelim vas spoznati tudi osebno, da skupaj malo pokomentirava kulinariko v sloveniji!
Upam, da se res uspeva kdaj spozanti. Morda pa na kavici pri vas;-)
Žal me ne bo na eni obetavni večerji pri eni veseli družini. Sem spregledal rojstni dan. In natečaj. Za prihodnje leto sem si ta veseli dan vnesel v rokovnik. Ne vem, od kod dvom, o nadaljevanju kuhanja bloga? Za slovensko blogersko, pa tudi siceršnjo kulinarično sceno je škoda vsakega ugasnjenega štedilnika. Zato prisluhni, kaj ti prišepne intuicija, če bo odločitev nekje na meji, jo pa le prevagaj v nadaljevanje. Vsem skupaj, družini gostiteljici in nagrajeni udeleženki (kje so pa tako opevani moški kuharji?) želim en lep, nepozaben večer z veliko smeha. Da se bo dobro jedlo, pa itak ni nobenega dvoma. Milan
Lepo zapisano. Hvala!
Tudi jaz sem spregledala tole objavo, ceprav mi ni jasno kako, saj sem do svojega rojstnega dne pred nekaj dnevi ves cas visela na blogu in kovala kulinaricne nacrte. Pika na i in zvezda vecera je bila creme brulee torta, za katero sploh nimam besed, verjetno je beseda nebesko se najblizje. Vsi so jo zmazali, vkljucno tisti, ki tort bojda ne marajo. Edina napaka te torte je bila, da jo je bilo absolutno premalo. Tvoji blogi so domiselni, barviti, igrivi, hrana pa okusna in lahke. Ob pripravi se pocutim kot prava kuharica, ceprav z malo izkusnjami. Ne odnehaj! Jaz ze snujem nacrte za nov podvig in vem, katera jed bo izstopala na jedilniku.
Hvala za lepo zapisane besede!