Zlo%25C5%25BEenka_1.jpg

Tole jed bi lahko poimenovala tudi Lazanja brez testenin, a bi se slišalo skoraj tako paradoksalno kot so bili tisti Rezanci Genovese brez rezancev. In glede na to, da sem se ravno vrnila iz potepanja po Toskani, mi je tole poimenovanje bližje. Millefoglie je v bistvu sladica, ki je sestavljena iz tankih plasti listnatega testa z vmesnimi plastmi bogate kreme in je prvotno francoskega izvora.

Moja jed pa je sestavljena iz tankih plasti vnaprej popečenih rezin jačevcev in bučk, z vmesnimi plastmi mesno paradižnikove omake, povezane z mozzarello. Torej Millefoglie. Je pa jed nastala tako, da sta si otroka zaželela lazanje, pa je bilo potrebno nekaj podobnega napraviti še za kuharico mamico – torej nekaj brezglutenskega.

Mesna omaka s paradižnikom je bila enaka tako v lazanji kot v brezglutenski različici. Na oljčnem olju sem popražila nekaj sesekljane čebule, dodala nariban korenček in mleto govedino, premešala, dodala sesekljan česen, origano, soli in poper ter dobro premešala. Ko se je vso meso obarvalo rjavo, sem dodala še na koške narezan paradižnik, malo zalila z vodo in kuhala kakšnih 25 minut na zmernem ognju. Vmes sem večkrat premešala, na koncu pa dodala še sesekljan peteršilj.

V drugi ponvi sem na oljčnem olju popekla na tanke rezine narezane jajčevce in bučke. Šele ko so bili pečeni, sem jih začinila s soljo, poprom in premazala s česnom.

Posodo za narastke sem premazala z maslom in na dno položila plast jajčevcev. Nanje sem prelila nekaj paradižnikove mesne omake in potresla z mozzarelo in parmezanom. Potem sem položila plast bučk, ki sem jih zopet prelila z omako in potresla s sirom. To sem povaljala toliko časa, da sem porabila vse jajčevce in bučke.

Zgornjo plast – jajčevce – sem na tanko premazala s kislo smetano in potresla z mozzarello. Pekla sem 25 minut pri 180 ° C oz. do zlatorjave skorjice.

Zlo%25C5%25BEenka_2.jpg

Ne boste verjeli, ampak na koncu je celo naša princeska raje jedla mojo različico lazanje in to kljub temu, da obožuje vse vrste testenin.

Ravno prej sem razmišljala, da je manj dni kot jedi, ki bi jih želela pripraviti, kar me po svoje žalosti, saj se lahko kaj hitro zgodi, da mi bodo ideje pobegnile iz glave še preden bi utegnile pristati na krožniku.