V soboto smo bili po dolgem času na ljubljanski tržnici. Kot bi prišel v drugo državo, ne pa v drugo mesto. Ves čas sem se spraševala, kako je možno, da obstaja v tako majhni državi, kjer so med sabo najdlje oddaljeni kraji še vedno čisto blizu, tako velika razlika v ponudbi. Toliko različne sveže zelenjave, ponudbe mesa in rib. Oči so se mi kar svetile in možgani so plesali od idej. Pa sem zagledala tudi pravi treviški radič in se takoj spomnila na rižoto, ki jo obožujem. Tokrat sem se odločila, da bo radiču, poleg pinjol, delala družbo še kraška panceta in odločitev je bila prava. Edina napaka je bila, da sem jo naredila premalo.
SESTAVINE:
- 3 glave treviškega radiča
- skodelica riža Arborio ali Carnaroli
- 7,5 dl jušne osnove ali vode
- 1 šalotka
- 2 stroka česna
- 100 g pancete
- oljčno olje
- žlica masla
- sol
- parmezan
- pinjole
PRIPRAVA:
Na oljčnem olju sem rahlo popražila sesekljano šalotko, dodala panceto, na večje kose narezan radič, sesekljana stroka česna in vse skupaj na hitro popražila. Potem sem dodala riž, dobro premešala, da se je maščoba oprijela vsakega riževega zrna in počasi zalivala z jušno osnovo dokler ni bil riž primerno kuhan. Če bi namesto jušne osnove uporabila kar vodo, bi morala rižoto seveda tudi soliti.Tik pred koncem kuhanja sem v rižoto umešala še žlico masla in sveže nariban parmezan, da je dobila rižota tisto pravo kremnost. Po rižoti sem potresla še nekaj suho praženih pinjol.
Se tudi vam zdi, da obstajajo prevelike razlike v ponudbi blaga in storitev znotraj naše majhne deželice? Ste kdaj opazili, koliko različne in bolj pestre ponudbe hrane oz. sestavin imajo šele v drugih državah? Ali pri nas ni dovolj povpraševanja? Ali res ni toliko kupcev, da bi se splačalo prodajati še kaj več kot na primer tri vrste mesa?
Ena mojih najljubših rižotk! Edino, kar ji jaz dodam je še pol kozarca rdečega vinca med kuho; za okus in barvo:)
Kimam z glavo. Jaz prihajam iz gorenjskih koncev in včasih določeno stvar res težko dobim. Če dobim. Ravno danes sva se sprehajala pe eni trgovini v Celovcu….in sem spet "našla" koriander :).
Rižotka izgleda odlično :)!
No jaz imam srečo, da grem lahko vsako soboto zjutraj na ljubljansko tržnico.
Jaz pa naredim pri rižotah vedno to napako, da jo naredim preveč. Ni glih napaka, sam pa je potem treba vse pojest.
Odlična rižotka.
Jaz imam pa to srečo, da živim v Zaandamu, kjer imamo poleg tržnice še 'Turka','Poljaka', 'Maročana'. Sicer pa menim, da je prav majna izbira tista, ki naredi ljudi ustvarjalnejše. Hja, če ni koriantra, pač peteršilj ali pa lonček s to dišavo na okenski polici. Jaz se prav včasih zamislim sama nad sabo, ker se živciram, če, na primer, v mojem mestu ne morem najti pancete in se moram zadovoljiti z eno izmed tridesetih drugih slanin.
Ti, jaz imam pa radič 'tardivo' doma. Bom tudi jaz delala rižoto. Pač z našim 'primitivnim holandskim špehom'. Tople pozdrave vsem vam!
Mmmm, fantastična rižotka!
Meni je pa radič nadvse všeč v kombinaciji z dimljenim sirom in rižem.
eno vprašanje…kdaj dodaš radič? Na koncu, na začetku? Mislim, da bom danes švignila na tržnico in tole se mi zdi odlična ideja za lahko kosilce v teh prazničnih dneh..
Pozdrav.
Mondi,
mi je ravno včeraj zvečer prijateljica rekla, da se je radič potem v pripravi nekje izgubil. To je samo znak, da kdo sploh prebere recepte;-)
Zdaj sem ga že dodala v recept – zahvaljujoč pridnim bralkam;-)
Lep pozdrav in srečno v 2013!