Italija je znana kot kulinarično zelo bogata država in moram priznati, da je italijanska kulinarika meni najljubša. Kljub temu, da sem navdušenka tudi nad azijskimi okusi, pa so italijanski okusi zame neprekosljivi. Italijani so prvaki v pripravi raznoraznih testenin, znajo pripraviti najboljše rižote tega sveta, njihova polenta je nekaj povsem drugega kot naša, mesnine vseh vrst – od pršutov, klobas in mordadel jemljejo dih, siri – posebej parmezan so prave poslastice, potem so tukaj njihovi, na soncu dozoreli paradižniki, melancani, artičoke, bučke, kapre, pomaranče, limone, pa mlečna in okusa polni ricotta, mozzarella in mascarpone. Pa še in še. Toliko dobrot, kot jih ima Italija, jih zame nima nobena druga država. Meni so vse prav pisane na kožo. Italijanska kuhinja je prav zaradi vseh naštetih sestavin ena najbolj zdravih kuhinj na svetu.
Najbolj od vsega pa mi je všeč njihov odnos do hrane. Prehranjevanje je zanje oblika druženja, način uživanja življenja. Znajo si vzeti čas za hrano in prehranjevanje združiti z druženjem s prijatelji, z družino.
Kadar potujemo po Italiji, se najbolj od vsega veselim prav kulinarike. In pri večerjah so ravno njihove predjedi tiste, ki me popolnoma navdušijo in po navadi se že teh najem toliko, da bi lahko večerjo zaključila že na tem koraku. A kaj, ko so oči tiste, ki narekujejo tempo tudi naprej …
Nedavno sem zaradi poslabšanja ponudbe v trgovini, kjer sem leta nakupovala praktično vse, česar ne morem kupiti pri lokalnih dobaviteljih hrane, menjala trgovino. Razporeditev v trgovini in ponudba je kar precej drugačna, a moram priznati, da me je ponudba Spara navdušila. Navdušile so me tudi nekatere njihove lastne blagovne znamke, predvsem tiste, ki so nekako usmerjene na italijansko kulinariko in pa tiste, kjer dajejo prednost slovenskim proizvajalcem hrane, pod imenom Slovenija, moja dežela. Tisti, ki me redno spremljate, veste, da so v moji kuhinji zelo pomembne sestavine, iz katerih pripravljam jedi. Veliko mi pomeni dejstvo, da stalno preverjajo kakovost njihovih izdelkov na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj.
Tokrat sem pripravila tris italijanskih predjedi, ki vsebujejo nekaj prav tipičnih italijanskih sestavin: bučke, ricotto, sveži kozji sir, pinjole, parmezan, balzamični kis, oljčno olje, mortadelo, pršut, baziliko, gobe … Takšen uvod v večerjo bo zagotovo navdušil vaše goste.
Z RICOTTO, MLADIM KOZJIM SIROM IN PINJOLAMI POLNJENI BUČKINI ZVITKI
ZVITKI IZ PEČENIH ŠPARGLJEV IN BAZILIKE, ODETI V PRŠUT
RAVIOL IZ MORTADELE S PRAŽENIMI LISIČKAMI
SESTAVINE (za 6 oseb): Bučko operemo in narežemo na tanke trakove. Trakove položimo na pekač, pokrit s peki papirjem in jih pokapljamo z oljčnim oljem, solimo in popramo ter za 5 minut postavimo v pečico, segreto na 180 °C – toliko, da se malo zmehčajo in jih je lažje zavijati. V posodi zmešamo ricotto, kozji sir, kajmak, kislo smetano, sesekljane pinjole in kapre, timijan, sol in poper). Na ohlajeno bučko, na eno stran nanesemo žličko nadeva in bučko zavijemo v zvitek. Pokapljamo ga z balzamičnim kisom. Špargljem odstranimo spodnji, oleseneli del in jih operemo. Narežemo jih na 4 – 5 cm dolge kose in jih v ponvi popečeno na oljčnem olju. Solimo in popramo jih ter ohladimo. Po 5 kosov špargljev in en list bazilike zavijemo v rezino pršuta. Na oljčnem olju stekleno popražimo šalotko, dodamo očiščene lisičke ter pražimo. Dodamo sesekljan česen, timijan, sesekljan peteršilj, solimo in popramo ter popražimo še toliko, da se okusi lepo razvijejo in vonjave razpršijo daleč okoli. Gobe ohladimo. Na eno četrtino rezine mortadele položimo po eno žlico gob, mortadelo prepognemo čez polovico in nato še čez polovico, da dobimo nekakšen žepek – kot raviol. Imate radi italijansko kulinariko? Ali niso njihove predjedi kot igre brez meja?
PRIPRAVA:
Napišite komentar