Pica_01.jpg

 

V zadnjem času se mi je res nenormalno tožilo po dobri pizzi. In ko smo se vračali s smučanja v Italiji sem močno navijala za to, da se ustavimo v Divači (Etna), kjer naj bi imeli tudi odlične brezglutenske pizze. A priznam, da sem odšla nepotešena, razočarana. Upam, da so imeli samo slab dan, saj sem prebrala res kar nekaj hvale na njihov račun. Ali pa je bilo krivo to, da smo prišli v času, ko ni bilo glavnega kuharja, tako da si kaj druga poleg pizze in testenin niti ne bi mogli privoščiti. Kakorkoli, odločila sem se, da si jo spečem sama – čisto po mojih željah in okusih. In sem si jo.

Pica_05.jpg

Pri domači pizzi se mi zdi najbolj pomembno to, da naredimo voljno, mehko testo (moka, kvas, voda, sol), domačo omako iz pelatov, da testo po razvaljanju premažemo z malo oljčnega olja in da uporabimo kvalitetno mozzarelo. Pomembno je tudi, da jo pečemo pri najvišji temperaturi. Vse ostalo so potem samo še detajli – kar ima pač kdo rad.

Pica_06.jpg

Pica_02.jpg

 

SESTAVINE:

O točnih količinah je težko pisati – veliko
je dela po občutku, nadev pa je stvar
okusa.

  •  moka (v mojem primeru brezglutenska Schar mešanica za temni kruh)
  • voda
  • kvas
  • sol
  • pločevinka pelatov
  • 2 stroka česna
  • oljčno olje
  • mozzarela
  • sir z modro plesnijo ali pa Gorgonzola
  • gobe šitake
  • španska klobasa Chorizo
  • rdeča paprika
  • rožmarin
  • rukola

PRIPRAVA:

Iz kvasa, žlice moke in žlice mlačne vode sem naredila kvasec (vse skupaj premešala in pustila nekaj minut, da so začele kvasovke delovati). Moko sem stresla v posodo, vanjo naredila jamico, ob strani posolila in v jamico vlila kvasec. Vse skupaj sem začela mešati z mešalnikom s kavlji za mesenje testa in počasi prilivala mlačno vodo – toliko časa, da je postalo testo prave strukture. Potem sem ga pustila vzhajati kakšno uro.

Vmes sem pripravila sestavine za nadev in omako. Z omako sem na oljčnem olju na hitro popražila sesekljana stroka česna, dodala sesekljane pelate, solila (na tem mestu rada dodam še pol žličke sladkorja za nevtralizacijo kiselkastega paradižnika) in na zmernem ognju kuhala 15 minut.

Vzhajano testo sem razvaljala, premazala z oljčnim oljem, nato še s paradižnikovo omako ter po okusu nadevala. Jaz sem si izbrala mozzarelo, sir z modro plesnijo, Chorizo, šitake, rožmarin in rdečo papriko. Pizzo sem pekla pri 250°C 10 minut. na pečeno pizzo sem dodala še malo rukole.

 

Pica_03.jpg

Odlična je bila, kljub temu, da ni videla krušne peči in kljub temu, da je bila brez glutena. Moji so jedli navadno – iz pšenične moke, si jo je pa vsak nadeval po svojem okusu. Princeska ima rada na pizzi bučke, slanino, paradižnik in rožmarin, korenjak pa koruzo, pečen pršut in mozzarelo. Dragi se pa najraje prepušča mojim okusom.

Pica_04.jpg

Tako je to pri nas. Kaj pa pri vas? Kakšni so vaši najljubši dodatki?