Mediteranska kuhinja je med mojimi najljubšimi. Paradižnik, bučke, melancani, česen, inčuni, oljčno olje… same dobrote.
Zato me zelo veseli, da imamo zadnja leta v Sloveniji odličen premium slovenski pridelek – paradižnik Lušt. Ta je veliko boljšega okusa kot tisti, ki pride k nam s severa in je na prodajnh policah praktično celo leto. Lušta menda vzgajajo precej okolju in človeku prijazno, kar je sploh super. Super je pa tudi, da je odličnega okusa. Seveda bom avgusta iskala in veselila domačega paradajza, a do takrat bo tale precej dober substitut.
Najraje ga imam doma kar celo gajbico in ga tako uporabljam tako pri kuhi kot za solate. Tele testenine so nastale iz češnjevega Lušta, ki je fino sladek in zelo okusen. Družbo so mu delale bučke, korenček, zelena, čebula, česen in inčuni. Nastala je odlična omaka, ki na koncu ni potrebovala niti kančka parmezana, čeprav zame parmezan paše kamorkoli.
SESTAVINE:
- 0,5 kg češnjevega paradižnika (po možnosti domačega ali pa slovenskega Lušta)
- 2 bučki
- 1 čebula
- 2 stroki česna
- 2 korenčka
- 5 inčunov
- peteršilj
- oljčno olje
- sol in poper
- koruzne tagliatelle
PRIPRAVA:
Najprej sem pristavila lonec z vodo za testenine. Ko je voda zavrela, sem jo solila in skuhala tagliatelle.
Sesekljano čebulo sem steklasto prepražila na oljčnem olju, ji dodala sesekljan česen in na drobno narezane inčune ter še nekoliko popražila na šibkem ognju. Potem sem dodala drobno narezano korenje ter pokrito dušila nekaj minut. Posodo sem odkrila, vanjo stresla na tanke narezane polovice kolobarjev bučk ter na četrtine narezane paradižnike češnjevce ter vse skupaj na hitro popražila na malo močnejšem ognju. Omako sem po okusu solila in poprala ter potresla s sesekljanim peteršiljem.
Kuhane tagliatelle sem prelila z omako in s krožnikov so izginili šre preden smo jih lahko dobro “zabeležili”.
Poznate slovenskega Lušta? Vam je všeč?
Testenine so pa moja šibka točka. To pa bi lahko jedel skoraj vedno (včasih se jih doma jedel še skupaj s kruhom, odklop čisti). Super lahkotno kosilce, sploh pa koruzne tagliatelle, ki so verjetno domače a ne?. Že na prvi fotki sem vedel, da je lušt, saj ga takoj prepoznaš po peclju in barvi.
Krasno izgleda. Gdje kupiš kukuruzne tagliatelle? Ili ih sama mijesiš?
Ja, testenine – njami! Vedno.
Lušt poznamo, žal pa ga v našem Tušu tako redko dobiš, da bi bilo verjetno najlažje skočiti kar do njihovih rastlinjakov. Vsaj dokler ne dozori domači paradižnik, kar bo pa v tem vremenu očitno pozno. 🙂
Poznamo, poznamo 🙂 Je ena od redkih stvari z zelenjavnih polic, ki jo kupim in edini paradižnik, ki ga jemo – do domačega.
Testenine niso domače. Iz koruzne moke se meni zelo drobijo, zato jih raje kupim – brezglutenske, bio. Vsebujejo samo koruzno moko in vodo, tako da ne vem, kako jim to uspe.
Tudi sama jih naredim, a se precej lomijo. Najraje jih kupim v Marcatorju, le Asolane.
Ja, v rastlinjaku ga imajo tudi več vrst, v Tušu samo eno
Hvala za odgovor, morda pa se enkrat res odpravimo tja na izlet.
Tudi jaz imam rada tega češnjevega, pravzaprav vsakega, a mi želodec ne dopušča pretiravanja z njim. Omakica pa, seveda, spet zelo zaželjeno pomladno poletno dopolnilo. ♥
Lušt je že v redu. Ampak so iz Lušta na kakršenkoli način vplivali na to objavo? A gre za reklamo?
Ne, iz Lušta niso nikakor vplivali na tole objavo oz. tole ni v nobenem primeru oglaševanje. Če mi je kakšna stvar fajn, se mi zdi prav, da izrečem/napišem pohvalo. Večkrat bi se morali pohvaliti, pa raje izrekamo kritike. Kar je dobro, je dobro;-)