Naj ponovno poudarim, da pišem na francoski tipkovnici in da so jedi, pripravljene na Korziki, pripravljene v kampu, v odprti kuhinji, na plinskem Camping gaz gorilniku, brez hladilnika, s pomanjkanjem primernih posod, delovnih površin in fensi krožnikov, zato mi prosim lepo oprostite, če fotke ne bodo ravno dih jemajoče.
Korziško meso pa je res nekaj posebnega. Živali se prosto sprehajajo in pasejo po travnikih, gozdovih in še kje, samo v hlevih ne. Meso je vrhunsko. Seveda ne bomo zamudili priložnosti, da si ne bi pripravili kaj takšnega, česar doma ne kuhamo.
Tele jagnječje zarebrnice so kar same klicale iz vitrine. Bile so mlade, nežne in nemastne. Ni bilo potrebno veliko, da je nastala odlična večerja. Malo sem jih nasolila, poprala in jih potresla s provansalskimi začimbami.
Na žar posodi so bile s pomočjo olivca pečena kot bi trenil ali drugače, ta čas, da je bila pripravljena solata, ki se je prav lepo podala zraven meska.
Jaz izberem v kampu pripravljeno hrano pred kakšno fensi. Ima pač večji čar. 🙂
Uživajte, Korzika je kul!!!
majcha (prijava me zeza)
Okej, redno spremljam tvoj blog, tole s Korziko me je pa še posebej navdušilo….:) Super, super! Izgleda božansko!
Ker se letos odločam (prvič) za dopust s šotorom (mogoče tudi Korzika ali pa priti Dalmaciji) me kako se organiziraš z vso posoodo, kaj vzameš s seboj? Kaj je must na takem potovanju….Kupiti sem nameravala tak camping gorilnik na kartušo in nimam pojma kako posodo za gor… Prav tako nimava hladilnika, kuhala bi kar sproti, potovala pa z avtom..Naj povem, da sva glede hrane neizbirčna, rada pa (kot ti) probava nove stvari….:) Mogoče se sliši nenavadno, ampak res nimam izkupenj, zato bo vsak nasvet dobrodošel.
Hvala in lepo potovanje še naprej. Čudovito te je brati…:)
lp,aj
Nerad ti kvarim veselje, ampak tole s korziškim mesom vzemi malo bolj z rezervo.
Pred leti so imeli afero, ko so odkrili, da je 70% svinjskega mesa, ki so ga prodajali za echt prosta reja in te fensijade, uvoženega iz V Evrope.
Majcha, Korzika je res zakon. Letos smo sicer probali kar nekaj lokalne hrane, nekaj pristne hrane bom pripravila pa še doma. Sicer ga pa ni čez domačo kuho;-)
Aj, z enim gorilnikom na plinsko kartušo seveda ni mogoče delati obrokov s petimi hodi, se da pa prav lepo preživeti, ne da bi ob tem trpela kulinarična žilica. Mi imamo sicer gorilnik z dvema "izhodoma", kar je že precej bolje, a tudi prvo leto smo preživeli z enim in majhno kartušo. Doma vedno vzamem predvsem posode, ki jih ni škoda: par večjih kozic, ponev z rebrastim dnom in vok – v njem lahko delam razne zelenjavne omake, rižote in še kaj. Pa seveda kafetijero – brez nje ne gre. Tudi mi nimamo hladilnika, pa tudi elektrike ne, pa ni problema – kupujemo sproti. Lepo se imejte, kamorkoli že greste!
Anonimni, tudi jaz sem brala o raznih nategih glede mesa, a pri kupovanju živil sem precej natančna in ne kupim vsega in ne kupujem kjerkoli. Seveda tudi pri tem obstaja možnost, da me kdo nasanka, a zaenkrat precej zaupam mojemu načinu izbiranja živil. Smo se pa več družili z ovčkami kot s pujski;-)
hmm, zgleda mamljivo, ideja za piknik ta vikend….kje pa se pri nas (v Ce oz. Lj) lahko dobi jagnječje zarebernice? Hvala in lp,
Za celjski konec ne bi vedela, razen tako, pri kakšnem rejcu, v Ljubljani pa lahko poskusiš na LJ tržnici – vsako soboto je tam en ekološki rejec.