Cheese+cake_02.jpg

Spomini na moj pravi cheesecake segajo že dobrih 14 let nazaj, ko sva se z bratom potepala po Canadi in ZDA. To sladico sem takoj vzela za svojo in jo potem še velikokrat spekla doma po originalnem receptu. Ta ima v osnovi podplat sestavljen iz prepečenca, masla in sladkorja, krema pa je obvezno iz kakovostnega svežega kremnega sira tipa Philadelphia. Brezglutensko varianto brez “podplata” oz. z zamenjavo s češnjami sem že objavila. Tole pa je čisto pravi cheesecake, z rahlo in puhasto sredico, ki se kar topi v ustih. Resnično, boljšega še nisem jedla. Res pa je tudi, da ga še nikoli nisem pekla v vodni kopeli – verjetno je ravno ta (tudi s pomočjo mascarponeja) poskrbela za tako puhasto sredico.

Cheese+cake_01.jpg

 

SESTAVINE (za pekač premera 26 cm):

  • 150 g keksov kot npr. Albert (jaz sem uporabila brez glutena)
  • 75 g mehkega masla
  • 600 g svežega kremnega sira (Philadelhia)
  • 500 g mascarpone sira
  • 150 g sladkorja
  • 5 jajc
  • sok polovice limone
  • malo vanilije
  • 200 g kisle smetane
  • žlica sladkorja

PRIPRAVA:

Pečico sem prižgala na 180 °C. V večji pekač sem natočila vodo in ga dala v pečico, da se je voda segrevala.

Kekse sem zmlela v multipraktiku, jim primešala zmehčano oz. stopljeno maslo, da se je mala začela sprijemati. Z njo sem obložila dno namaščenega pekača za torte, okoli katerega sem na notranji strani oblekla še peki papir in jo dobro potlačila s pomočjo žlice. Pekač sem nato z zunanje strani čimbolj tesno ovila z alufolijo, da bi preprečila nadaljnje uhajanje vode pri peki v vodni kopeli. Pekač sem dala za nekaj časa v hladilnik – ta čas sem se lotila kreme.

Rumenjake in sladkor sem penasto stepla, dodala kremni sir, mascarpone, limonin sok in vanilijev ekstrakt. Vse skupaj sem dobro premešala. Na koncu sem previdno umešala še beljakov sneg in vse skupaj prelila čez ohlajeno piškotno dno.

Torto sem pekla 50  minut. Ptem sem previdno namazala vrh torte s kislo smetano, ki sem jo zmešala s sladkorjem in pekla še 10 minut.

Dobro je, da se torta povsem ohladi, preden jo razrežete.

Dejstvo pa je, da ko jo boste enkrat razrezali, bo izginila še preden bi jo utegnili dodobra poslikati.