Težko napišem, da so fige moj najljubši sadež, čeprav so. V tem času definitivno. Pozimi pa bi težko rekla, da bi najraje jedla fige, ki bi jih verjetno lahko kje dobila, po tem ko bi prepotovale tisoče kilometrov. A zdaj govorim o pravih figah, pristnih, slovenskih lepotičkah, sladkih zapeljivkah, ki bi jih lahko jedla do onemoglosti. Na teh jesenskih je nekaj posebnega, več zgoščenega sladkorja in arome kot v prvih poletnih. Mmmm, kako dobro je ugrizniti vanje. Vedno znova te čaka neko napeto pričakovanje in potem presenečenje, ko ne moaš čisto dobro vedeti, ali bo znotraj sočna in ne tako ultra sladka ali pa kompaktna in polna življenja in energije zbrane v hruškasto oblikovanem sadežu.
Fige so dar narave. Bolj kot z vitamini so bogate z minerali: kalijem, magnezijem, kalcijem, fosforjem, železom in še nekaterimi. Za sadje vsebujejo presenetljivo veliko beljakovin, kar dober odstotek. Seveda pa so najbolj bogate s sladkorji, tistimi zdravimi, naravnimi.
Letos smo imeli posebno čast, da smo se lahko udeležili “trgatve” fig in jih tako nekaj nesli direktno iz drevesa v usta. Te so najslajše. A smo se pri tem nekaj tudi naučili – za obiranje fig je dobro obleči majico z dolgimi rokavi in dolge hlače ter roke zaščititi z rokavicami, saj so njihovi listi lahko precej agresivni za marsikatero kožo.
Kako dišijo! Z zaprtimi očmi bi vedel, da sem v okolici figovega drevesa! Zakaj mora biti sezona fig tako kratka? ja seveda, ko je pa tako sladka;-) Figov džem naredim skoraj vsako leto, saj je nujna sestavina sirovih plošč, a letos sem se odločila, da jih poskušam ohraniti v še bolj celem kosu, tako da bom lahko ugriznila vanje iin mi bodo med zobmi zapokale majhne pikice, s katerimi je napolnjena njihova notranjost.
Naložila sem jih v kozico z debelim dnom, jih potresla s sladkorjem, limonino lupinico in zvezdnatim janežem. Tako sem jih na sobni temperatuiri pustila stati 24 ur.
Nato sem jih na ognju pognala do vretja. Štedilnik sem ugasnila in vmes odpeljala enega otroka v glasbeno šolo, se v tem času znebila stotaka v špeceriji in ko sem se vrnila domov, postopek nažigavanja vretja ponovila. Pa je prišel čas za umivanje otrok in večerne aktivnosti ter rituale. Ta čas so fige počivale in se ohlajale. A ko sem opravila z materinskimi obveznostmi, so prišle fige še enkrat na vrsto, da občutijo, kaj je to vročina. Tako, ko so dosegle vrelišče, sem jih skupaj z gostim sirupom, ki je nastal, spakirala v kozarce in hitro zaprla.
Za prve lušte sem si nekaj rezin fig naložila na moj prvi poskus brezglutenskega in brezkvasnega kruha ter jih pokrila z rezino Camemberta. Kruh sem zamesila iz polovice ajdove in polovice polnozrnate prosene moke ter z vinskim kamnom. Prav presenetljjivo dobro je izpadel. Mmmm, dolgo nisem jedla kruha.
Priznam, da sem en kozarec figove dobrote nemudoma načela – niti ohladile se niso popolnoma, ko so se že družile z najboljšim vanilijevim sladoledom in priznati je treba, da sta idealen par. Le prihitro sta izginila.
Imate radi fige? Ste se tudi vi pripravljeni za gajbico ali dve peljati 150 km v eno smer?
mmm, obožujem fige in ja, pripravljena bi se bila peljati še dlje ponje 🙂 sem jih pa ravno ta vikend na Sladki Istri okušala v refoškovi omaki s sladkorjem in cimetom…mmmm
Tudi jest jih obožujem… sploh tiste ta velike, istrske s tanko lupino in takim priokusom po medu… večje ko so, boljše so mi…
sem jih pa ravno kar kupila in ugotovila, da če niso čisto zrele pa smrdijo… mislim, njihova lupina. sem jih mogla na balkon eliminirat dokler ne pozorijo do konca 🙂
Ja ih jedem tek unatrag nekoliko godina. Prije toga su išle u kategoriju preslatkog, zajedno sa datuljama, grožđicama i sl. namirnicama i ne bi ih stavila u usta nizašto. I sad ću rijetko, gotovo nikad pojesti sušenu, to moj muž tamani ;), ali za svježima, pogotovo crnima sam luda.
Nisam probala slovenske, vjerujem na riječ da su baš takve kako kažeš, ja se zasad kad god stignem davim u onima s Visa. 🙂
Recept mi je otkriće i spremam ga za isprobati.
Daj mi molim te prevedi i objasni što je vinski kamen koji spominješ u receptu za kruh?
Vinski kamen se sicer uporablja namesto pecilnega praška – je naraven proizvod (stranski proizvod vretja vina). Meni kvas dela težave, zato sem uporabila vinski kamen. Preberi si še tole: https://www.bilikum.hr/index.php?option=com_content&view=article&id=138:vinski-kamen&catid=54:vinarstvo&Itemid=100
Super, hvala!
Njami, fige :)!
Tvoj blog mi je zelo všeč. Ravnokar sem prejela pošiljko fig iz katerih bom pripravila figovo dobroto. Mi prosim napišeš približne količine. Se že veselim novih okusov..
Tole bo res le na približno: na 1 kg fig (ali pa kakšno figo manj) približno 200 g sladkorja, limonina lupinica ene limone in zvezdnati janež. Upam, da uspe. Meni so ti trije kozarci polepšali zimo;-)