figa_9.jpg

Težko napišem, da so fige moj najljubši sadež, čeprav so. V tem času definitivno. Pozimi pa bi težko rekla, da bi najraje jedla fige, ki bi jih verjetno lahko kje dobila, po tem ko bi prepotovale tisoče kilometrov. A zdaj govorim o pravih figah, pristnih, slovenskih lepotičkah, sladkih zapeljivkah, ki bi jih lahko jedla do onemoglosti. Na teh jesenskih je nekaj posebnega, več zgoščenega sladkorja in arome kot v prvih poletnih. Mmmm, kako dobro je ugrizniti vanje. Vedno znova te čaka neko napeto pričakovanje in potem presenečenje, ko ne moaš čisto dobro vedeti, ali bo znotraj sočna in ne tako ultra sladka ali pa kompaktna in polna življenja in energije zbrane v hruškasto oblikovanem sadežu.

figa_01.jpg

 

Fige so dar narave. Bolj kot z vitamini  so bogate z minerali: kalijem, magnezijem, kalcijem, fosforjem, železom in še nekaterimi. Za sadje vsebujejo presenetljivo veliko beljakovin, kar dober odstotek. Seveda pa so najbolj bogate s sladkorji, tistimi zdravimi, naravnimi.

figa_02.jpg

 

Letos smo imeli posebno čast, da smo se lahko udeležili “trgatve” fig in jih tako nekaj nesli direktno iz drevesa v usta. Te so najslajše. A smo se pri tem nekaj tudi naučili – za obiranje fig je dobro obleči majico z dolgimi rokavi in dolge hlače ter roke zaščititi z rokavicami, saj so njihovi listi lahko precej agresivni za marsikatero kožo.

figa_3.jpg

 

Kako dišijo! Z zaprtimi očmi bi vedel, da sem v okolici figovega drevesa! Zakaj mora biti sezona fig tako kratka? ja seveda, ko je pa tako sladka;-) Figov džem naredim skoraj vsako leto, saj je nujna sestavina sirovih plošč, a letos sem se odločila, da jih poskušam ohraniti v še bolj celem kosu, tako da bom lahko ugriznila vanje iin mi bodo med zobmi zapokale majhne pikice, s katerimi je napolnjena njihova notranjost.

Naložila sem jih v kozico z debelim dnom, jih potresla s sladkorjem, limonino lupinico in zvezdnatim janežem. Tako sem jih na sobni temperatuiri pustila stati 24 ur.

figa_4.jpg

Nato sem jih na ognju pognala do vretja. Štedilnik sem ugasnila in vmes odpeljala enega otroka v glasbeno šolo, se v tem času znebila stotaka v špeceriji in ko sem se vrnila domov, postopek nažigavanja vretja ponovila. Pa je prišel čas za umivanje otrok in večerne aktivnosti ter rituale. Ta čas so fige počivale in se ohlajale. A ko sem opravila z materinskimi obveznostmi, so prišle fige še enkrat na vrsto, da občutijo, kaj je to vročina. Tako, ko so dosegle vrelišče, sem jih skupaj z gostim sirupom, ki je nastal, spakirala v kozarce in hitro zaprla.

figa_5.jpg

 

Za prve lušte sem si nekaj rezin fig naložila na moj prvi poskus brezglutenskega in brezkvasnega kruha ter jih pokrila z rezino Camemberta. Kruh sem zamesila iz polovice ajdove in polovice polnozrnate prosene moke ter z vinskim kamnom. Prav presenetljjivo dobro je izpadel. Mmmm, dolgo nisem jedla kruha.

figa_6.jpg

Priznam, da sem en kozarec figove dobrote nemudoma načela – niti ohladile se niso popolnoma, ko so se že družile z najboljšim vanilijevim sladoledom in priznati je treba, da sta idealen par. Le prihitro sta izginila.

Imate radi fige? Ste se tudi vi pripravljeni za gajbico ali dve peljati 150 km v eno smer?