Indijski zelenjavni curry s čičeriko in moja Indija

Raje sploh ne pogledam zadnje objave, ker je od nje minilo sramotno veliko časa. No ja, se bom takoj popravila – ne sramotno, pač pa zelo veliko časa. In ja, vmes se je zgodilo in dogajalo toliko vsega, da pisanje receptov in kulinaričnih podvigov, ki so se v vmesnem času vsekakor prav tako dogajali, sploh ni prišlo na vrsto. In z leti se tudi jaz učim marsičesa, tudi tega, da ima tudi moj dan samo 24 ur, da tudi moje telo potrebuje spanec in počitek, da če nečesa ne čutim, v to ne grem…predvsem pa to, da se poslušam in kar je še več – slišim.

Danes je točno 14 dni odkar sem se vrnila iz Indije, kjer sem preživela zame zelo dolgi mesec brez moje družine – povsem sama. Tam sem sicer spoznala kar nekaj čudovitih ljudi, ki so za tisti čas predstavljali na nek način mojo nadomestno družino – ta poznanstva so vsekakor precej obogatila moje življenje. Pravzaprav bo celotna izkušnja Indije za vedno bogatila moje življenje, moje dojemanje vsega, kar nam je bilo dano užiti z dnem, ko smo prišli na ta svet. Za to sem globoko hvaležna. Hvaležna sem tudi za vse moje učitelje joge, ki so me predvsem naučili, da joga ni samo še ena od oblik vadbe, pač pa način življenja, kjer gre za združitev uma in telesa, za unijo – harmonijo med njima.

Delim nekaj utrinkov toplih ljudi Indije:)

Za Indijo menda velja, da ali jo ljubiš, ali sovražiš. Če naj to drži, potem sem zagotovo med tistimi, ki jo ljubijo. Pa preseneteljivo niti ne v prvi vrsti zaradi hrane, čeprav jo naravnost obožujem. Še bolj kot hrana, pa so me navdihnili ljudje. Prijazni, topli, srčni. In še veliko več, kar se ne da opisati z besedami – preprosto jih čutiš globoko v srcu.

Nisem se pa še odločila, ali so mi ljubši indijski ali tajski curryji – morda se celo malo nagibam k indijskim. Zato enega objavljam tu, za spomin in za vse tiste, ki imate radi indijske okuse.