V okolici moje službe je pač žal tako, da ni prav veliko možnosti izbire glede malice. Tudi, če nisi blazni gurman ne, posebej pa pride do izraza zagata, kam na malico, če imaš kakšno omejitev glede uživanja hrane. Ampak nič zato, sem že dolgo časa navajena, da si malico vsak dan pripravim doma in jo nesem s seboj v službo. Tako vsaj vem, kaj jem in tako tudi jem točno tisto, kar mi je všeč. In tisto, kar ustreza mojemu telesu, mojemu organizmu. Vedno večkrat se mi namreč dogaja, da kljub temu, da v restavraciji povem, da prosim za jed, ki res ne vsebuje glutena, imam po njej težave. Žal je tako, da ljudje vse skupaj jemljejo preveč površinsko. Premalo resno. Okey, zavedam se, da imajo tudi na njihovi strani počasi dovolj teh modnih muh glede prehranjevanja, ki jih je vsak dan več, ampak halo, nastradamo pa tisti, ki imamo zaradi takšnih in drugačnih nečimrnosti in slabe volje na drugi strani, resne zdravstvene probleme. In zopet se izkaže za še kako resničnega stavek: You cannot count on anyone but yourself. Tako surovo, pa tako resnično!

Ampak tako kot vedno, je tudi v slabih stvareh na drugi strani veliko dobrega. In kdo bi mi pripravil boljšo malico, če ne sama sebi? Hec je v tem, da se izbor ne ponavlja kot tisti z menija, ki ga vsako jutro preberem na oglasni deski vrtca in tudi v tem, da praktično za vsako sestavino, ki jo užijem vem, od kod je, kakšna je. Po vrhu vsega pa je vse tako zelo okusno, da je malica vedno tisti del dneva, ki se ga neznansko veselim.

Slovenijo (no ja, morda se moram tu zaenkrat omejiti na Ljubljano;-), posebej pa svet je zajel trend t.i. Budovih skled ali po angleško Buddha bowls. Gre za pretežno veganske sestavine, ki so elegantno zložene v skledi posebne oblike. Možnosti izbora sestavin so praktično neskončne in prav nobenega pravila ni, iz časa mora biti sestavljena. Je pa lepo za oči, če je skleda barvita in že na pogled privlačna in mamljiva. Nekaj tistega “zdravega” že narekuje, ampak tu smo itak sami ljubitelji zdrave hrane ne? Pa karkoli si že kdo pod to predstavlja;-)

Najbolj od vsega pa me veseli to, da so sklede sprejeli tudi moji najdražji in da si včasih privoščimo kar družinski Buddha bowl v ogromni skledi Zuperzozial, ki je tudi edina takšna, ki sem jo pri nas našla, da je takšne oblike, kot si jo predstavljam, da mora biti.

Kot rečeno so možnosti neomejene, jaz se pri pripravi omejim zgolj na to, kaj imam v danem trenutku doma na voljo. Za kakšno idejo vam lahko nanizam nekaj možnosti, ki sem jih preizkusila in so mi bile všeč:

  • orientalsko začinjena Hokaido buča s črnim sezamom
  • avokado
  • češnjevi paradižniki
  • kumarična spirala
  • mešana kvinoja
  • pesto iz bazilike in pinjol

 

  • jasminov riž z dodatkom rdečega riža
  • v kokosovem mleku dušeno zelje s čilijem
  • blanširam brokoli
  • pečena buča maslenka s črno kumino
  • dušen por s kokosovim mlekom in curryjem
  • praženi indijski oreščki

 

  • pečena paprika
  • mozzarella
  • olive v olju
  • paprika
  • rukola
  • kumare s kislo smetano
  • češnjev paradižnik z baziliko in balzamičnim kisom

 

  • grški jogurt
  • domača granola (zemeljski mandlji, sončnično seme, arganovo maslo, kokosov čips)
  • sadje

 

 

Za v službo, si malico najraje nesem v plastičnih posodah na klip Aladdin, ki ne prepuščajo vonja, pa še na pogled so tako zelo privlačne – vse imam v moji najljubši barvi;-)

 

Kadar imam kakšno stvar, ki mora biti na hladnem (kot npr. jogurt) ali pa, kadar si v službo nesem kakšno juho, si jo vedno zapakiram v termo posodo  Aladdin, da ohrani temperaturo.

 

Za pripravo malice za v službo res ni potrebno prav veliko časa in energije. Lahko vam zaupam, da si jo največkrat pripravim kar zjutraj, tako da si lahko mislite, da prav velik zalogaj to ni, upoštevajoč dejstvo, da imam do službe cca. 60 km in sem vsako jutro ob 7h že na delovnem mestu;-)

 

Zdaj pa me močno zanima, kakšne so vaše službene malice? Si jih pripravljate sami ali hodite jesti ven? Ste zadovoljni? Kakšna bi bila vaša popolna malica? Če hodite ven, kaj vas ovira pri tem, da bi si malico nosili s sabo?

 

Ja vem, firbec babji….