Precej časa sem odlašala s pripravo teh znamenitih francoskih palačink, čeprav sem imela željo, da jih enkrat pripravim doma, sama. A moram priznati, da so pri nas palačinke na meniju le parkrat na leto, pa še to največkrat takrat, ko smo na primer na morju, ko imamo kuhinjo na odprtem in ni potrebno nobenega celodnevnega prezračevanja. Pri palačinkah me namreč najbolj moti vonj, ki ostane v stanovanju, na oblačilih…
Sicer jih imam rada in jih z lahkoto pripravim tudi zase, brez glutena, brez umetnih nadomestkov – samo z ajdovo moko. Lahko rečem, da so palačinke, proipravljene iz 100 % ajdove moke odlične, zame celo boljše kot iz navadne, bele moke. Tako sem tudi tokrat pripravila oboje (na tretji sliki so ajdove).
SESTAVINE:
- 3 jajca
- 6 žlic moke (pšenično moko lahko zamenjate z ajdovo)
- 3 – 4 dl mleka
- 1 dl mineralne vode
- 20 g stopljenega masla
- ščepec soli
- naribana lupinica 2 neškropljenih pomaranč
- 2 pomaranči (filirani) in sok
- 50 g sladkorja
- nekaj žlic Grand Marnierja ali Cointreauja
PRIPRAVA:
Za palačinke sem dala v skledo moko, jo solila, dodala jajca in malo mleka, pomarančno lupinico, stopljeno maslo ter premešala do gladkega. Potem sem počasi prilivala ostalo mleko in Radensko – toliko, da sem dobila testo, prave gostote za palačinke. Testo sem pustila počivati 30 minut, nato pa na maslu spekla palačinke. Testo iz ajdove moke ponavadi pustim počivati še nekoliko dlje in pri njem uporabim malo več Radenske in malo manj mleka.
Pomaranči sem olupila in previdno sfilirala vsak kos, da ni ostalo nič kožice. Iz ostanka pomaranč sem izstisnila sok in ga prihranila za omako.
Za pomarančno omako sem na teflonki stopila in rahlo karamelizirala sladkor, mu prilila pomarančni liker (Cointreau) in s pomočjo moške roke flambirala – moški je alkoholizirani ponvi približal ogenj iz vžigalnika in ta je na veliko zagorela. Pozor: tega ne počnite ob prižgani napi!
Ko se je modri ogenj polegel sem omaki dodala še sok dveh pomaranč, ki so ostale po filiranju, prremešala ter dodala še pomarančne fileje.
Palačinke sem zložila in jih prelila z omako ter nanje položila nekaj pomarančnih filejev.
Pravljica!
Tele na sliki zgoraj so narejene iz ajdove moke in zato nič manj okusne. Nasprotno! So več kot odlične!
Ste že jedli takšne palačinke? S čim jih ponavadi namažete vi? Z marmelado, Nutello, javorjevom sirupom, limono in sladkorjem? Morda s čim drugim?
Odlično izgleda! Sem jih že pripravila, poleg paše še kepica vanilijevega sladoleda … mmmmm, božansko! Bi bilo zanimivo sprobat z ajdovo moko.
Mi smo na Korziki v trgovini kupili njihove crepes, pa smo ugotovili, da so sladke. In to prav neznosno sladke. Smo jih vrgli stran, pa tega res ne delamo. Mečemo stran hrane namreč.
Krasna objava! Ajdove palačinke so odlične, jaz jih imam rada na kokosovem olju spečene. Tale nadev s pomarančami bom pa obvezno poskusila, v tem sem namreč čisto prava primorka, nutella je pri nas nujna na palačinkah;)
Super! Jaz jih pečem enkrat tedensko, mi smo nori nanje. Jaz jih prav dekadentno namažem z višnjevo marmelado, potresem s kokosovo moko, na to polijem malo smetane (double cream), zavijem in potresem še s sladkorjem.
Tudi jaz obožujem ajdove palačinke, sploh če so polnjene z orehi. Rajši dve takšni, kot pa včasih, ko sem v službi postavil rekord z 24 navadnimi palačinkami, pol pa je mase zmanjkalo 😉
Kako človek ne bi poznal palačink Suzette, ko pa so verjetno najbolj znane izmed vseh že od 1895. Prvotno so bile pripravljene z mandarinami, kot opisuje Escoffier. Ne bi se oglašal, bi pa le povedal, da v omaki v zgornjem receptu ni masla. Prave Suzette imajo omako, ki se pripravi s pomarančnim maslom – razlika je očitna. Tole z ajdovo moko je zanimiv poskus, bo potrebno preveriti.
Tale blog je pa očem, zdravemu telesu in umu, prijazno odkritje! Zelo vesela sem, da sem te našla! Zagotovo pridem še pokukat!
Lp
Uuuu Irena, tole se sliši pa kot hedonizem na kvadrat :)!
Pri nas so palačinke pogosto na programu. Otroci nič kaj radi ne eksperimentirajo, Nutela je še vedno nr.1. Jaz jih imam rada z limono in sladkorjem ali pa z orehi. Ajdove bom pa ob priliki poskusila. Pri nas palačinke pripravlja U. in tukaj se ne smem mešat ;). Oči dela najboljše palačinke in špagete :).
Palačinke so zame taka večna zadeva in verjetno se jih ne bom nikoli naveličala na takšne in drugačne načine. Hkrati me spominjajo tudi na otroštvo in na prve poskuse, ko sem jih metala v zrak 🙂 Najbolj zabavno pa mi je, da sta si moji nečakinji tako živo zapomnili kako smo enkrat, ko sta bili še majhni in sem jima spekla palačinke, le-te namazale s pašteto. Jaz sem na to pozabila, oni dve pa se še zdaj smejita ob tem spominu in jima je bilo to tako frajersko 🙂 Kdo bi si mislil, da si bosta zapomnila kaj tako navadnega ;)))
Odlično! Le ogenj in teflonska posoda mi ne gresta v račun. V mislih imam dokazano škodljivost teflonskih posod, še zlasti, če so izpostavljene visoki temperaturi. In glede na to, da je v vaših receptih vse ostalo tako zdravo, bi se res lahko izognili tudi temu, pa alu folijam, … Saj se imamo radi, mar ne :)? Srečno.
Res je, verjetno bi šlo tudi brez, a kakor je meni znano, se strupene snovi iz teflona začnejo izločati pri zelo visokih temperaturah – nad 350 stopinjami Celzija, kar pa pri kuhi redko dosežemo, razen če se hrana prižge. Se pa strinjam, bolje bi bilo čisto brez, verjetno kakšna litoželezna posoda še najbolje, ne?