Tale kos domačega mesa je čakal točno na dneve, ko bo vročina nekoliko spustila in bomo lahko spet nekaj skuhali, kar terja malce več časa priklopljenega štedilnika. Prej pa smo bolj pripravljali solate in za vroč žar pošiljali moški del družine. Pa je le prišel čas, ko sem lahko končno pripravila ta znani kos mesa – Osso bucco.
Jed izvira iz Italije, natančneje iz Milana. Dobeseden prevod imena jedi je “odprta kost”. Nanaša se na nažagano telečjo kračo, iz katere nazadnje potegnemo mozeg, pri čemer v kosti ostane luknja. Tradicionalno se postreže z milansko rižoto in opečenci, na katere se nazadnje namaže kostni mozeg. Ta je sicer prava zakladnica holesterola, zato se mu je morda bolje izogniti.
Glede na to, da sem jaz pripravila Osso bucco na moj način, sem zraven postregla polento, ne rižote.
SESTAVINE:
- 4 debelejše rezine osso bucca (kračo naj nažaga mesar – najboljši bodo kake 4 centimetre debeli, približno 200 gramov težki kosi)
- 3 velike rumene čebule
- 3 korenčki
- 3 dl čiste perutninske juhe
- 1 dl suhega belega vina
- sol in poper
- 3 stroki česna
- 1 lovorov list
- 1 majhen šopek timijana
- oljčno olje
- 2 žlici gremolate (po želji)
PRIPRAVA:
Na oljčnem olju sem pražila sesekljano čebulo kot če bi delala golaž ali pa zrezke v omaki. Potem sem čebulo postavila na rob posode in na hitro, z obeh strani, popekla vse kose mesa. Zalila sem z vinom in pustila, da je alkohol nekoliko povrel. Zalila sem s perutninsko osnovo, dodala na polovice narezan korenček, strt česen, sol, poper, lovorjev list in timijan ter vse skupaj dušila dobri 2 uri.
Ker tradicionalni recept veleva postrežbo z gremolato, sem naredila tudi to, a menim, da je jed dovolj okusna tudi brez tega (ali pa še bolj). Gremolata pa je omaka iz limonine lupinice, česna, peteršilja, soli, popra in oljčnega olja.
Meso je bilo mehko in sočno, da smo ga rezali kar brez noža. Polenta pa se je k omaki krasno podala. Priznati moram, da je po dolgem času prav pasalo pojesti nekaj takšnega, krepčilnega, kar bomo verjetno še kdaj skuhali pozimi – seveda v kakšni novi različici.
Poznate to italijansko jed, ki je sicer znana po vsem svetu? Ste jo že jedli?
Že, že in zelo dobro je, mmmm. meni je všeč ker je meso tako mehko, da se v ustih kar stopi 🙂
Jaz iz tega kosa včasih kuham juho. Njama.
Moj oča je kar strasten kuhar osso bucca. Meni je najbolj všeč pozimi, ko zraven doda kolesca pomaranče.
Zelo mamljivo :).
Zelena? Izpustili ste sestavino, ki da osso buccu njegov specifični okus!