Pohanje_02.jpg

Prav ste prebrali! In to je bilo za naše sobotno kosilo. Pripravljeno doma. Brez glutena. Brez friteze. Brez navadnega olja iz plastenke. A kljub temu z veliko okusa in teka.

Na splošno res nisem za tovrstne menije, a roko na srce dunajc je ena klasika, ki ni zaslovela po svetu kar tako. Po eni strani sem se za to objavo odločila zaradi tega, da pokažem nekaterim prijateljem, kolegom, sodelavcem in še komu, da tudi pri nas jemo “normalne jedi”, po drugi strani in predvsem pa zato, da preiskusim in pokažem, da lahko kdaj pa kdaj kaj takšnega pojemo tudi tisti, ki imamo kup enih omejitev pri izbiri živil in smo zato prikrajšani za marsikatero jed. Seveda pa je bil to v resnici produkt ene tistih posebnih želja, ki me v zadnjih mesecih napadajo kot strele z jasnega. Kaj čmo, takle mamo!

Pohanje_01.jpg


SESTAVINE:

  • zelo tanki telečji zrezki (stegno)
  • 2 jajci
  • 100 g polnozrnate riževe moke
  • 100 g brezglutenskih drobtin
  • oljčno olje
  • sol in poper
  • 1 kg mladega krompirja

PRIPRAVA:

Z zrezkov sem porezala vso maščobo in žilice in jih malo potolkla, solila in poprala. Potem sem jih po ustaljenem postopku povaljala v moki, jajcu in drobtinah in na koncu otresla morebitne odvečne drobtinice.

Krompir sem samo dobro oprala in ga narezala na palčke kar z olupkom. V olupku se namreč skriva veliko vitamina C ter tudi kalija, fosforja, cinka in železa. Razporedila sem ga na pekač s peki papirjem tako, da je imel vsak dovolj prostora in ni bilo “prerivanja” ter rahlo pokapljala z oljčnim oljem. V pečici, segreti na 220°C sem ga pekla približno 25 minut. Ta čas sem v veliki posodi z oljčnim oljem (približno za prst na debelo ga je bilo) popekla dunajce.Po peki sem jih samo še za hip odložila na papirnate brisače, da so vsrkale odvečno maščobo in potem smo se jih lotili.

 

Pohanje_03.jpg

Bila sem zelo presenečena, da so bile brezglutenske odejice prav tako okusne kot originalne. Princeska se je med paniranjem še nekaj zmrdovala, ko je izvedela, da gre za riževo moko in “posebne” drobtine, a ko je zrezek poskusila, si je takoj premislila in snedla še kakšrnega za povrhu. Tudi korenjak je bil zadovoljen, saj konec koncev je bil to res praznik – takšnega kosila pri nas še nismo jedli;-)

In pomfri, pečen v pečici brez maščobe je prav tako odličen, če ne še veliko boljši kot kakšen gostilniški iz zamrzovalnika.

Verjamete?