Kako lepo se je začela današnja nedelja! Najprej sem se razveselila pogleda v e-nabiralnik, kjer je že čakalo nekaj fotografij, nastalih izpod pridnih rok raznoraznih umetnic, ki so se odločile, da sprejmejo izziv in se potegujejo za lepo nagrado. Sicer je časa še dober teden dni, a me je bilo že kar malo strah, da se ne bo nihče odzval. Potem pa sem pokukala na moje priljubljene bloge in na Ustvarjalni skrinji ostala skoraj brez besed. Najprej zato, ker mi je avtorica namenila to čast, da je napisala prispevek o mojem izzivu, potem pa ob pogledu na čudovite fotografije, ki so nastale izpod njenih rok. Punca je res talentirana!
Ko si človek že misli, da si kaj lepšega že skoraj ne bi mogel želeti, sledi še eno, tokrat večerno presenečenje. Škorčica se je tudi lotila dela in izbrala meni zelo ljubo jed – pečeno cvetačo z jogurtom in granatnim jabolkom, o čemer sem pisala pred kratkim. Tudi njene fotografije so prekrasne in me je že kar malo strah, kako bomo izbrali tisto, ki bo prejela nagrado.
Punce moje, dale ste mi toliko elana, da ideje že pokajo po glavi! Hvala vam!
Sedaj pa k današnji sladici, ki je bila zopet eksperimentalne narave in je pustila nekaj izkušenj, ki bodo prihodnjič vsekakor uporabne in dobrodošle – s tem mislim predvsem na zmanjšanje količine sladkorja. Vidite pa, da obožujem raznorazne mousse in tale ananasov se mi je zdel prava revolucija, saj še nikoli nisem jedla česa podobnega.
SESTAVINE
- 1 ananas
- 50 g sladkorja
- 2 žlici belega ruma
- 2 zvezdnata janeža
- 200 ml smetane
- MOUSSE BAZA
- 150 g sladkorja
- 100 ml vode
- 5 rumenjakov
- MERINGUE BAZA
- 120 g sladkorja
- 2 žlici vode
- 2 beljaka
PRIPRAVA
Ananas sem olupila, mu odstranila morebitna očesca in notranji stržen ter narezala na rezine. Te sem povaljala v sladkorju in jih polagala na zelo segreto ponev (brez maščobe). Ananasu sem dodala tudi zvezdnati janež, ki je poskrbel za dodaten, nekako svečan okus ananasa. Sladkor je hitro začel karamelizirati in ko je bilo videti, da se spreminja v sirup, sem rezine previdno obrnila, počakala par sekund in zalila z belim rumom ter nekoliko pokuhala. Medtem ko se je ananas ohlajal, sem pripravila obe bazi.
Za mousse bazo sem počasi segrela vodo in sladkor. Ko se je sladkor raztopil, sem povečala ogenj in segrela sirup do 120 °C ali do t.i. trdega loma. Če nimate slaščičarskega termometra, si najlažje pomagate tako, da gledate na uro – to bi naj trajalo med 5-7 minut ali pa da opazujete sirup in ko se ta začne ob robovih posode barvati na rjavo je pravi čas. Med segrevanjem sem tudi penasto stepla rumenjake, v katere sem nato počasi, med stalnim stepanjem, prilivala sladkorni sirup. Zmes sem nato stepala še dobre 5 minut nad vodno kopeljo, da je postala gosta in sijoča.
Za meringue bazo sem ponovila postopek s sladkorjem, le da sem vzela le 2 žlici vode in 120 g sladkorja. To sem ravno tako segrela do 120 °C in nastali sirup počasi stepala v trd beljakov sneg. Sneg sem stepala še približno 5 minut – toliko, da se je zmes ohladila na sobno temperaturo.
Ko se je ananas ohladil, sem ga v multipraktiku spasirala v pire, ki sem ga umešala v ohlajeno mousse bazo. Temu sem potem dodala še meringue bazo in na koncu stepeno sladko smetano.
Mousse sem nadevala v steklene skodelice in ohladila v hladilniku.
Preden sem postregla, sem ga okrasila še z nekaj mete, ki sem jo skupaj z žlico sladkorja strla v možnarju in z eno zvezdico – zvezdnatim janežem.
Naj vas za konec še enkrat povabim k sodelovanju. Tudi vse tiste, ki dvomite v svoje fotografske ali pa kuharske sposobnosti. Moji recepti so večinoma zelo enostavni, jedi je enostavno in hitro pripraviti, uspeh pa skoraj gotovo zagotovljen. Kaj pa lahko izgubite? V najslabšem primeru se boste odlično najedli. O pravilih si lahko preberete v razpisu. Pa veliko veselja ob delu vam želim!
Še en recept čisto zame :)))) Krasne fotografije in definitivno za sprobat. Hvala tudi tebi za čudovite besede, jaz sem uživala in zdaj uživam še bolj, ko vidim, da imam krasno konkurenco, kot je Škorčica. Rada imam njen blog. Očitno je bil ta vikend pravi, za pripravo takšne in drugačne hrane in za fotografiranje :))))
Upam, da ta vikend ni bil zadnji;-) ker vama res gre odlično od rok!
Čudovit post in tople besede. Sladica izgleda božanska.
Se mi zdi, da pozimi "musi" prav pašejo. Škoda, ker sem tako na tesnem s časom, bi še kaj probala. Tako pa je prišlo tisto obdobje, ko kar ni in ni nič… Ah, bo že bolje :).
Še nikoli nisem poskusila, ampak sem prepričana, da mi je všeč! 🙂 Pa še te lepe fotke, oh!
Fino je bilo tisto pripravljat, ja, Vladuška. Očitno je bilo res nekaj v zraku ta vikend! Bomo še kdaj. 🙂
Špela, tebi pa še enkrat hvala za ves trud, ki ga vlagaš v svoje recepte in fotografije.
Tole izgleda res super, ampak meni ni uspelo… nimam termometra, kuhala sem na indukciji in robovi se niso obarvali rjavo, po 4 minutah je začelo postajati rjavo in se je žgalo še ko sem odstavila, pri tem se je strašno kadilo…. 🙁 ananas pa sem rešila tako, da sem ga zmiksala v pire in zmešala s smetano, pa je bilo kljub temu super. Samo vonj po neuspelem poskusu bo v hiši verjetno še kakšen dan… Se zgodi….. tud najboljšim… 😉