Pe%25C4%258Dena+paprika04.jpg

Začetek jeseni me vedno znova premami, da se lotim vloženih pečenih paprik, s katerimi je kar nekaj dela, a se ves trud z učitkom poplača, ko si pozimi odpremo kozarec dišečih, sladkih in aromatičnih lepotičk.

Všeč mi je, ker jih pripravljava skupaj – z žar majstrom seveda. Žar je njegovo kraljestvo. Saj poznate tisti vic (ali pa je kar kruta realnost), ko žena nakupi sestavine za piknik, pripravi in začini meso, zelenjavo, ki jo je vzgajala na vrtu, pa to in ono marinado, pa pogrinjke, pa strežba – vse je njena domena. Še več, vse mu prinese do žara, kjer mu je tudi osebna asistenka (prinese vžigalice, časopisni papir za podkurit, posodo za pečenje…). Potem pa žar majster vse naloži na žar, zraven spije kakšno pivce ali dva, kakšno reče s svojimi pivskimi frendi, vmes enkrat zadevo obrne in potem na koncu, ko se vsi dobro najejo rečejo samo: “Ej stari, svaka ti čast! Dobr si speku!” Takle mamo …

Pe%25C4%258Dena+paprika01.jpg

 

A priznam, hvaležna sem zato, da je to njegova domena, saj se resnično ne bi želela odevati v vonj žerjavice in dima, kar je v teh primerih neobhodno. Že tako je dovolj vonj po zadimljenih oblačilih, ki jih dobim po takšnih priložnostih v pralnico.

Torej, paprike je žar majster dodobra spekel na žaru, z vseh strani. To pomeni, da morajo na zunaj že skoraj počrneti, da se potem lažje olupijo in seveda, da dobijo pravi gušt. Pečene je polagal v posodo s pokrovom, kjer sem jih pustula, da so se ohladide. Potem sem jih olupila, očistila pečk in narezala na trakove.

V veliki posodi sem segrela oljčno olje, dodala drobno sekljan česen, na hitro popražila in dodala na trakce narezano pečeno papriko, solila in poprala ter ob pogostem mešanju pražila kakšno uro. Proti koncu kuhanja sem dodala še limonin sok, ki je nadomestil alkoholni kis, ki se mu zavoljo mojega občutljivega želodčka izogibam.

Paprike sem nadevala v vroče sterilizirane kozarce in jih odprte dala za pol ure še v pečico, segreto na 180 ° C.

Pe%25C4%258Dena+paprika02.jpg

Nato sem po vrhu paprik prelila še malo oljčnega olja in kozarce takoj zaprla. Najraje bi enega načela že danes, a kaj ko bo zima dolga in paprike se bodo takrat še bolj prilegle.

Pe%25C4%258Dena+paprika03.jpg

 

Za ozimnico si nikoli ne pripravljam velikih količin shrankov, raje naredim več različnih vrst po par kozarcev. Tako nam shranki nikoli ne ostajajo do pomladi, ko nas že kličejo mladi, sveži poganjki zgodnjih zelenjavnih vrst.

Kaj pa vi pripravljate za ozimnico?