Začetek jeseni me vedno znova premami, da se lotim vloženih pečenih paprik, s katerimi je kar nekaj dela, a se ves trud z učitkom poplača, ko si pozimi odpremo kozarec dišečih, sladkih in aromatičnih lepotičk.
Všeč mi je, ker jih pripravljava skupaj – z žar majstrom seveda. Žar je njegovo kraljestvo. Saj poznate tisti vic (ali pa je kar kruta realnost), ko žena nakupi sestavine za piknik, pripravi in začini meso, zelenjavo, ki jo je vzgajala na vrtu, pa to in ono marinado, pa pogrinjke, pa strežba – vse je njena domena. Še več, vse mu prinese do žara, kjer mu je tudi osebna asistenka (prinese vžigalice, časopisni papir za podkurit, posodo za pečenje…). Potem pa žar majster vse naloži na žar, zraven spije kakšno pivce ali dva, kakšno reče s svojimi pivskimi frendi, vmes enkrat zadevo obrne in potem na koncu, ko se vsi dobro najejo rečejo samo: “Ej stari, svaka ti čast! Dobr si speku!” Takle mamo …
A priznam, hvaležna sem zato, da je to njegova domena, saj se resnično ne bi želela odevati v vonj žerjavice in dima, kar je v teh primerih neobhodno. Že tako je dovolj vonj po zadimljenih oblačilih, ki jih dobim po takšnih priložnostih v pralnico.
Torej, paprike je žar majster dodobra spekel na žaru, z vseh strani. To pomeni, da morajo na zunaj že skoraj počrneti, da se potem lažje olupijo in seveda, da dobijo pravi gušt. Pečene je polagal v posodo s pokrovom, kjer sem jih pustula, da so se ohladide. Potem sem jih olupila, očistila pečk in narezala na trakove.
V veliki posodi sem segrela oljčno olje, dodala drobno sekljan česen, na hitro popražila in dodala na trakce narezano pečeno papriko, solila in poprala ter ob pogostem mešanju pražila kakšno uro. Proti koncu kuhanja sem dodala še limonin sok, ki je nadomestil alkoholni kis, ki se mu zavoljo mojega občutljivega želodčka izogibam.
Paprike sem nadevala v vroče sterilizirane kozarce in jih odprte dala za pol ure še v pečico, segreto na 180 ° C.
Nato sem po vrhu paprik prelila še malo oljčnega olja in kozarce takoj zaprla. Najraje bi enega načela že danes, a kaj ko bo zima dolga in paprike se bodo takrat še bolj prilegle.
Za ozimnico si nikoli ne pripravljam velikih količin shrankov, raje naredim več različnih vrst po par kozarcev. Tako nam shranki nikoli ne ostajajo do pomladi, ko nas že kličejo mladi, sveži poganjki zgodnjih zelenjavnih vrst.
Kaj pa vi pripravljate za ozimnico?
Već sam si onaj paradajzek pečeni pospremila, htjela sam probati i nisam stigla, sad me još i paprikama mamiš! 🙂
Ide tebi zimnica, ide! :))
Lepo si vse tole razložila, še meni laiku je zdaj kristalno jasno, kako priti do dobre ozimnice :)). Sam sem pristaš domače ozimnice, a sem trenutno skregana s časom, zato dobrote pripravlja babica.Sokovi, marmelade, kompoti…
Pozdravček
Pozdravljena ga. Špela,
prijazno bi vas prosila če bi lahko dobila malo bolj natančen recept za vložene pečene paprike:)Saj jih bom prvič delala.Med vikendom se jih bom lotila vlagati saj ima soseda nasad paprik in so tako lepo zadišale:)že vnaprej hvala in komaj čakam da jih preizkusim.maja
Maja, malo sem prebrala opis vlaganja paprik, pa ne vem, kaj bi lahko še bolj natančno opisala. V opisu sem šla skozi postopek od začetka do konca. Predlagam, da če imate konkretno vprašanje glede kakšenega dela postopka, da me vprašate in vam bom seveda z veseljem odgovorila. Najpomembnejše je, da so rdeče paprike predhodno dobro popečene (da jih lahko olupi), poseben vonj in okus jih seveda doda peka na žaru, nad ogljem. To je že polovica vsega. Potem je sicer zadeva malo zamudna z lupljenjem in rezanjem, a kot rečeno, se trud poplača. Torej, če boste imeli pri kakšnem delu vprašanje, vprašajte.
Lp
Pozdravljena ga.Špela,
potrebovala bi informacijo o količini olja ki je potreben za enourno praženje paprike) ter količino olja ki ga recimo vlijete potem na koncu po vrhu, česna, paprike, limoninega soka oz kisa, sol in poper-bom pa kar po okusu:)bi vas lepo prosila če bi se dalo, postopek je pa seveda super opisan:)verjetno jih niste veliko kozarčkov naredili,lahko mi napišete kar količine kot ste vi delali pa bom potem že prialgodila za moje količine.sicer jih nimam v planu veliko narediti, tok za spproti da se poje:)hvalaaaa še enkrat:)upam da vas ne obremenim preveč s tem.
Pozdravljena Maja,
jaz sem vlagala iz 10 kg rdečih paprik. Olja za praženje ne potrebuješ veliko, nekaj žlic (4-5). S česnom je pa tako, kakor komu paše – po mojem ga ni potrebno prav dosti, ker je pomemben bolj za aromo – nekaj strokov. Limone pa sem uporabila 3 in iz njih izstisnila sok. Na koncu, ko so paprike že v kozarcih pa potrebuješ toliko olja, da z njim prekriješ paprike – če boš paprike lepo nadevala in na vrhu poravnala, potem ne bo potrebna več kot žlica ali dve olja;-) Srečno!
Pozdravljena ga. Špela, hvala za odogovor,sama sem bila namreč prepričana da so te paprike v celoti v oljčnem olju torej da ga je za cel kozarec,pa ni tako kar je še boljše:).mi lahko samo še poveste koliko bi šlo v tem primeru kisa?jaz bom naredila iz pol manj paprik, torej cca 4-5kg paprik. še enkrat hvala za pomoč:)maja
Kisa bi v tem primeru jaz uporabila slab deciliter. Naj vam uspe nebeško dober shranek;-)
hvalaaa ga. špelaaa:)))so žee v kozarčkih in resnično nebeško dobre:)lep pozdravček maja
Super! Sem vesela! Lp,Š
Živjo Špela!
Tole me zanima: "Paprike sem nadevala v vroče sterilizirane kozarce in jih odprte dala za pol ure še v pečico, segreto na 180 ° C." Kako ogreješ kozarce oz. jih steriliziraš? In potem že napolnjene kozarce daš v pečico?
Mogoče so malce neumestna vprašanja, a te paprike še nikoli nisem sama delala, verjamem pa v tvoje recepte, zato sem se jih letos lotila tudi sama. Se pa bojim, da bi kaj zaštrikala. 🙂
Kozarce najprej temeljito opereš, in osusiš, nato pa jih daš za 15, 20 minut v ogreto pečico (na 130 °C). Jaz jih dam na velik pekač, tako da jih potem enostavno poberem iz pečice, nadevam, nato pa nadevane, a še odprte, potisnem nazaj v pečico ter na koncu zaprem.
Tole je noro dobro, hvala za odličen recept! Seveda bomo letos ponovili – a v veliko večji količini. 🙂