Trenutek, ko se sladice željna slina dotakne hrustljave meringue je neprecenljiv. V ustih nastane eksplozija okusov, ki te hkrati prevzame z neko otroško nežnostjo, kot bi te kot majhnega dečka ali deklico v varen objem zavila mama. In kadar se to dvoje združi s sočnostjo in aromo jagodičevja, povezanega s kremasto osnovo, takrat govorimo o Pavlovi. Gre za sladico, ki so jo v Rusiji pripravili v čast in spomini balerini Anni Pavlovi. Ker se meringua pri rezanju lomi, sem se odločila, da naredim kar “osebne” majhne balerine – mini Pavlove.
Najprej sem pripravila beljakova gnezdeca. Pečico sem segrela na 100 ° C. 4 beljake sem s ščepcem soli stepla v čvrst sneg. Postopoma sem vtepala 200 g sladkorja, žlico za žlico. Stepala sem toliko časa, da sem dobila bleščeči sneg čvrstih oblik. Tako obdelanega sem žlico oblikovala v gnezdeca (3 cm visok krog, v sredini sem naredila jamico) in jih polagala na pekač, pogrnjen s peki papirjem. Gnezdeca sem pekla 2 uri, nato ugasnila pečico in jih v njej pustila čez noč. Tako pečena gnezda bodo v dobro zaprti posodi zdržala tudi kakšen teden in iz njih lahko naredite še veliko nebeško dobrih sladic, a o tem kdaj drugič.
V pečena gnezda sem sedaj samo še nadevala stepeno smetano (z dodatkom mletega sladkorja in Coitreauja) ter jagode, ki sem jih predodno potresla s sladkorjem v prahu – toliko, da so spustile malo soka.
Kot je včasih rekel moj dedel: “Tole bi pa še angelčki jedli.”
Kaj pa vi? Bi jedli tole sladico?
Kje pa, otepala bi se je kot hudič križa! 🙂
Ne, sploh ne. Oh kje pa, še na misel mi ne pride..:):) Njamsi!!!!!
O, seveda! Z veliiiiikim užitkom!
Pri meni pravkar dišijo "tvoji" paradižniki. Če jih bo kaj ostalo, bodo romali v kozarčke za zimsko zalogo. Če pa ne, pa grem po novo pošiljko.
Čudovite objave, čestitam!
Oujea! 🙂
Definitivno. Tole zveni pa tako preprosto, da bom kar hitro testirala. Upam, da mi rata :).
Pozdravček.
Jaz bi jo :)! Super 🙂