Noro odkritje letošnjega poletja! Tale kombinacija okusov me je pa popolnoma prevzela. Solata je primerna kot popolnoma samostojen obrok, ki te dodobra nasiti, pa ne zredi;-)
Če jo boste poskusili, sem prepričana, da bo prevzela tudi vas. Sestavine so na voljo (beri na vrtu) – no razen po olimca ali kakšnega drugega sira za žar in po chorizo bo treba v trgovino. Ne vem, zakaj je chorizo pri nas tako težko dobiti – jaz jo največkrat dobim pri tavelikih naj sosedih (žal prevečkrat samo v tavelikem mestu). Chorizo je španska pikantna klobasa, ki je pri nas še najbolj znana kot sestavina Paelle, a uporabiti se jo da tisoč in en drug način. Je zelo okusna klobasa za tiste, ki imajo radi nekoliko pikantnosti v življenju. Najverjetneje se jo dobi tudi pri francoskem trgovcu, tako da če ste kdaj tam, si jo nabavite nekaj na zalogo, saj vedno prav pride.
Kuhan in ohlajen stročji fižol sem dala v skledo skupaj z načetrtinkanimi češnjevci. V ponvi sem na malo olivca popekla sir in chorizo in ju, dišeča in dehteča, potresla če zelenjavo. Dodala sem še pest sesekljane mete, oljčno olje, beli balzamični kis, sol in poper.
Za “dol past” in za še!
Carsko…
Moram ti povedat, da si upam tvoj blog odpret samo še do kraja sita 🙂
Ja, v Lerclercu jih imajo, celo več vrst – od manj do bolj pikantnih. Tudi jaz sem fenica pikantnih klobasic, škoda, da jih ne dela tudi kakšen lokalni mesar – najbrž niso huda umetnost. Se mi zdi, da popečena kolesca odlično poživijo marsikatero jed, ki bi sicer ostala vegetarijanska. super recept!
Mojca, odpiraj ga tudi ne toliko sita, da boš potem kaj poiskusila;-)
Špelca, čakam še na kakšno tvojo objavo. Si že preiskusila Andreja Kuharja v LJ? Bo imel kakšno šolo?