Ugotavljam, da mi je bila klasična pesa v solati včasih zelo dobra, da pa mi verjetno nikoli več ne bo. Vsaj tako ne. Gre namreč zato, da pri pesi odkrivam čisto nove dimenzije – veliko bolj okusne in noro odštekane.
Za tole sem potrebovala nekoliko večjo peso kot sem jo uporabila za pečeno, a še vedno tisto mlado, nežno.Skuhala sem jo do mehkega (tokrat seveda z olupkom) in jo še mlačno olupila ter narezala na četrtinke.
V voku sem segrela oljčno olje, dodala peso in pražila 3 minute. Nato sem jo prelila z nekaj žlicami balzamičnega kisa, solila in poprala. Vse skupaj sem dobro premešala in povljala v balzamični glazuri. Peso sem preložila v posodo, v kateri sem jo potem dala v hladilnik in dobro ohladila.
Na ohlajeno peso sem potresla na koščke narezano gorgonzolo in suho pražena sezamova semena.
Opažam, da veliko ljudi ne je pese, a prepričana sem, da če bi poskusili tole, bi si hitro premislili.
obožujem peso. doma me vsi čudno gledajo, ampak najraje ma tisto sveže skuhano in olupljeno, brez kakršnihkoli začimb.
Katja, tudi jaz imam zelo rada sveže kuhano in olupljeno, v čisti obliki. A tule tele variante: pečeno in z gorgonzolo so zakon! Mene pa čudno gledajo v službi;-)
Jaz pa olupljeno surovo peso narežen na tanke trakce, prav tako eno jabolko, pokapan z limoninim sokom in solata je pripravljena :))
Meni je všeč v majhnih količini, saj te solate ne morem pojesti veliko (kot npr. zelene solate). Ponavadi jo dam v skledice za sladoled oz. kelih za sadno kupo.
Majk, tudi jaz pozimi jem takšno solato iz pese in korenja – le da ju kar naribam – je še manj dela;-) A poleti je ni čez pečeno mlado peso – mmmmm…