Hruške v rdečem vinu

Ne morem si kaj, da ne bi vso to sadje, ki ga v tem času nudi narava, uporabila za sadne in sočne sladice. Posebej hruške, ki jih sicer surovih ne jem prav pogosto. Napenjajo;-( A tele, kuhane v dobrem, rdečem vinu, niso delale nobenih težav. Le upreti se jim je bilo težko. Bi kar še in še poskušala te aromatične debeluške z raznimi variantami prilog.

 

Čvrste, ne prevelike hruške sem olupila, jih na spodnjem delu ravno odrezala, pecelj pa pustila – za okras in za lažje prijemanje kasneje. V veliko kozico sem natočila eno buteljko odličnega Caberneta in dodala stroka dveh vanilijevih palčk, ki sem ju po dolgem prerezala in iz njiju postrgala vsa semena. Tudi semna so seveda romala v vino. Temu sem dodala še 200 g sladkorja, cimetovo palčko, lupinico in sok ene neškopljene limone in majhen šopek svežega timijana, ki sem ga povezala z vrvico.

Tekočino sem zavrela, zmanjšala ogenj in v kozico pokonci naložila hruške – druga ob drugo, da so imele oporo in so stale pokonci.

Kozico sem pokrila in dala v ogreto pečico, kjer so se hruškice namakale v aromatični kopeli kakšno uro. Vmes je le treba malo preveriti, kakšne sorte so hruške, da se ne bi zgodilo, da bi razpadle. Ostati morajo čvrste, a hkrati prijazne za ugriz.

Kako je dišalo med peko! Vonj vina, sladkorja in dišavnic je sredi poletja pričarl spomin na zimo, na decembrske praznike, toplo hišo in omamne priboljške.

Kozico sem skoraj malo premalo previdno vzela iz pečice, saj so se mi prstne blazinice malodane prilepile na peklensko vroča ročaja kozice. Kadar kuham na štedilniku, se ju brez problema dotikam, tole je bilo pa skoraj za prstne odtise zradirat. Ufff – pazljivo.

Hruške sem pobrala iz kozice in jih preložila na krožnik. Omaamno vino pa sem na šredilniku pokuhala na polovico. Kozico sem odstavila in vanjo dodala 150 g masla. Kozico sem previdno nagibala v levo in desno toliko časa, da se je maslo razpustilo. Nastala je božanska omaka. Vanjo sem zložila hruške, kjer so čakale, da pridejo na vrsto vsaka s svojim spremljevalcem.

Ene so bile deležne vanilijevega sladoleda, druge pa kisle smetane. V vsakem primeru pa jih je najbolje pojesti še tople.

Si boste tudi vi sredi poletja pričarali zimske vonjave?

Napišite komentar

Culinary journey by me