rebrce_2.jpg

Slastne so! Celo za sicer nesvinjejedca! Ampak kaj takšnega ne gre zamuditi. To je ena sama sočnost, polnost sladkasto slanega začimbnega mesa, brez sledu o pujsovini. Sicer nimam v resnici nič proti pujsom, a za jesti mi jih ni prav dosti. Z izjemo pršuta in kakšne pancete seveda. Sicer se jim raje izognem. A tole sem morala preizkusiti in poizkusiti. In vredno je bilo.

Začela sem že včeraj, ko sem kos lepo mesnatih reber, ki mi jih je mesar že presekal na pol, temeljito oprala in osušila. Potem sem meso narezala na posamezna rebra in jim privoščila skoraj 24 ur lepotilne kopeli, ki je poleg lepotnega učinka poskrbela tudi za okus, ki se ga ne da primerjati s tistimi, ki te kopeli niso občutile.

Recept za kopel sem si sicer sposodila pri Novakovih, seveda pa sem ga še malo prilagodila in kar se mi zdi najbolj pomembno, podaljšala čas kopanja. Takole gre: 0,5 dl oljčnega olja, 0,5 dl javorjevega sirupa, 3 žlice balzamičnega kisa, žlica sladke paprike v prahu, žlička čilija v prahu, žlička mletega popra, žlička mlete kumine, žlica soli in 5 strokov česna. Vse sestavine sem temeljito premešala in jih prelila čez meso ter dobro vtrla v vse pore. Potem sem posodo pokrila in jo dala na hladno.

Naslednji dan sem jih kakšno uro pred peko vzela iz hladilnika in jih še malo obračala v brozgi. Pekla sem jih uro in pol pri 180 stopinjah Celzija. Prve pol ure pokrite z alufolijo, potem pa sem jih odkrila in jih redno, vsake par minut obrnila, da so tudi med peko srkale to sladkost, v kateri so se razvajale en dan.

Včasih je vredno kakšno svojo kaprico požreti, da ne zamudiš vsega slastnega.

 Imate tudi vi kakšne kaprice?

rebrce_3.jpg