Golaž se sicer sliši zelo menzarska ali pa prvomajska jed, a povem vam, da je dober golaž lahko tudi prava umetnina. Pri nas doma, v moji primarni družini, smo najboljši golaž vedno jedli pri omi. No, tudi od dedka ni prav nič zaostajal, a žal nas je dedi, na katerega me veže vrsto kulinaričnih (predvsem tistih pregrešnih) spominov, prehitro zapustil in tako nas še danes z njim razvaja oma. A kadar si vzamem čas in se pripravim na to, da bom na moji koži in laseh vonjala praženo čebulo, se ga lotim tudi sama. Trud je seveda bogato poplačan. In čisto vsakič si mislim, da ga bom pripravila malo več ter nekaj zamrznila za dneve, ko je potrebno nekaj res na hitro pripraviti za kosilo, ga že prvi dan pomažemo v celoti.
Za dober golaž je potrebno upoštevati nekaj preprostih pravil:
- Kolikor mesa, toliko čebule.
- Čebulo pražimo zelo počasi – nikakor ne sme porjaveti.
- Najboljši za pripravo golaža je bočnik, ki ga narežemo na večje kose – tako meso ostane sočnejše.
- Golaž ne potrebuje prav nobenega zgoščevanja z moko. Za gosto omako bo poskrbela čebula.
- Pomembne začimbe za pripravo golaža so rdeča mleta paprika, česen, majaron, lovorjev list in paradižnikov pire (mezga).
- Praviloma je naslednji dan še boljši (če vam ga uspe prihranit;-)
SESTAVINE:
- 1 kg govejega bočnika
- 1 kg čebule
- olje ali svinjska mast
- mleta, sladka rdeča paprika
- 3 stroki česna
- 2 lovorjeva lista
- prgišče majarona
- malo timijana
- malo mlete kumine
- 3 žlice paradižnikovega pireja (mezge)
- sol in poper
PRIPRAVA:
Na maščobi zelo počasi pražimo sesekljano čebulo (predlagam, da je ročno sekljana, saj v multipraktiku spusti preveč tekočine). Pri praženju čebule smo potrpežljivi in pazljivi, saj ne želimo, da se nam bo čebula obarvala na rjavo. Pražimo jo toliko časa, da se skoraj povsem razpusti – izgleda kot nekakšna jabolčna čežana. Nato ogenj nekoliko povečamo, čebulo umaknemo na en konec posode in na hitro popražimo kose mesa. Dodamo mleto papriko, strt česen in paradižnikov pire , premešamo in vse skupaj zalijemo z malce vode – toliko, da se bo meso lahko počasi dušilo – nikakor pa ne utonilo v vodi. Dodamo še preostale začimbe: sol, poper, majaron, timijan in kumino, zmanjšamo ogenj, posodo pokrijemo s pokrovko in počasi kuhamo dve do tri ure – dokler se meso popolnoma ne zmehča. Vmes seveda od časa do časa vse skupaj premešamo in po potrebi po malem prilivamo malo vode, da se nam ne bi kaj sprijelo na posodo.
Poleg golaža se najbolj prileže “tapočasna polenta” – to mi lahko verjamete tudi tisti, ki niste prav ljubitelji polente.
In kar je zame najboljše – tega kosila se pri nas razveselijo prav vsi – od enainštiridesetletnika do dvoletnika;-)
Oja. Točno tak!
Edino glede polente se ne morem strinjati.
Najboljša družba so žlikrofi! 😉
Obozujem golaz in polenta mora biti obvezno zraven. Ce te ni, pa kruh. Edino kar ne morem zraven golaza so testenine, ker se te prevec napijejo tekocine in to mi potem ne gre najbolje do zelodca 🙂 Zelo rada imam tudi bolj zelenjavno varianto, kjer moja mama nadomesti nekaj mesa s papriko. Je se bolj osvezilen.
Mmm, tudi sama obožujem golaž in sem mislila, kako bom zdaj ko sem se preselila to jed pogrešala. Potem pa me je dragi presenetil z odličnim golažem. Čeprav nama nikoli ne ostane, ker raje razdeliva še ostalim slovencem, ki tukaj živijo. Lepo je videt zasvetlikajoče očke in nasmeške, ko vidijo svojo domačo hrano. (:
Zdaj se mi je tako zluštal.
Ooohhh… Še za zajtrk bi ga jedla!
Dobro. Upoštevala sem vsa navodila. Ampak! Tudi jaz mislim, da polenta ni najbolj "carska" h golažu. Naša oma je h golažu postregla svež beli kruh. In to je za nas zakon! Lp. Branka
Sam imam velike težave s praženjem čebule. Sem poskusil z soljo, dodajanjem vode, pokrito posodo, ne pokrito posodo, sesekljano na drobno, narezano nalističe, pa se po dveh urah še noče razpusti. Je pa po dveh urah še kar nekaj tekočine, čeprav je čebula že skoraj kot krema. Sode bikarbone, radenske ali kaj podobnega pa ne bi uporabljal. Pripravljam pa 3kg čebule. Bi prišel prav kakšen nasvet, ker sem že vse preizkusil.
LP Martin.
Imate dovolj veliko posodo – da ima veliko kuhalno površino? To bi vsekakor pomagalo pri hitrejšem praženju. Če ostaja tekočina – ali imate dovolj močan ogenj? Čebula bi se po dveh urah takšnega praženja res morala razpustiti. Ali po praženju potem nadaljujete s popekanjem mesa in je na koncu golaž vseeno lepo zgoščen in poenotena omaka?
Posoda je nizka in ima premer ca. 50 cm. Pražim jo na srednjem ognju. Bom preizkusil z močnejšim ognjem in bolj pogostim mešanjem. Po praženju nadaljujem z receptom. Golaž je zgoščen in zelo okusen, le da so koščki čebule še vedno prisotni.
Lahko kdo pošlje slikco, kako mora izgledati čebula, ko je dovolj prepražena, preden se doda meso? V naprej hvala.