Dejstvo je, da so nekateri recepti že v štartu zapisani k uspehu. Če je jed sestavljena iz samih dobrih sestavin, mora imeti kuhar zares slab dan, da jed ne uspe. In tako je v primeru svetovno znane, sicer italijanske jedi – Saltimbocce. Saltimbocca sicer v prevodu pomeni “skočiti v usta” – in kako tudi ne ne bi tile okusni zalogajčki skočili tja, kjer se že naslednji trenutek stopijo in pri jedcu povzročijo ekstazne reakcije brbončic, ko z vsakim grižljajem doživljajo vrhunce znova in znova. Ups, malo me je zaneslo, a pisati o nečem tako popolnem, mora vsebovati elemente vživljanja.
Imela sem lep kos telečjega fileja, ki sem ga narezala na zelo tanke zrezke (bolj natančno so bili to prej zrežčiči – a tole se sliši/bere zelo bizarno). Rahlo sem jih solila in poprala, nanje pa položila kos pršuta in list žajblja. Vse skupaj sem spela z zobotrebcem.
Na ponvi sem močno segrela maslo in na njem z obeh strani popekla zrezke – najprej na strani s pršutom in žajbljem, potem še na drugi. Ko so bile barve mesa zadovoljivo privlačne, sem vse skupaj zalila s polsuhim belim vinom in pokuhala toliko časa, da je alkohol izparel in je na dnu ostala samo slastna omaka.
Lahko mi verjamete, da so z veseljem skočili v usta.
verjamem! verjamem! oooo, njams… dobro, da sem sita, sicer ne vem, če ne bi kaj snela z ekrana 🙂
p.s. oprosti, šele zdaj sem "našla" tvoje vprašanje pod eno izmed objav na svojem blogu… lepo te naprošam, da se oglasiš kar na mail [email protected], če ti ni odveč… hvala 🙂
Wooooow, kako enostavno in efektno!!! Komaj čakam da zraste žajbelj da preizkusim!