Nič posebnega – vem. Pečen kromnpir zna narediti vsak. A tale objava je tu samo zato, ker obstajajo male skrivnosti velikih mojstrov 😉
Resničmo sem odkrila malo žličko, ki spremeni vse – pa NE gre za Vegeto! Te ne uporabljam in je nikoli nisem. To je zame eden tistih grehov v kuhinji, ki jih človek preprosto ne sme narediti. Vegeta bi morala biti del božjih zapovedi – npr. 8. božja zapoved – Ne Vegetaj!
Torej, po tem, ko sem mlad krompir dobro skrtačila in oprala – z olupki, sem ga na hitro – kakšne 5 minut pokuhala, odcedila in dobro osušila. Potem sem ga preložila na z oljčnim oljem namaščen pekač in spekla do zlatorjave barve. Pred koncem sem ga solila, posula s sesekljanim peteršiljam in rožmarinom in mu dodala še žlico masla ter vse skupaj dobro premešala. Maslo je tule res pika na i. Poskusite!
Tale tvoj blog bo pa za mojega J!! Pri nas je on tisti, ki kuha iz pravih sestavin in pečen krompirček je njegova specialiteta. Vedno kaj raziskuje in preizkuša, mi pa seveda z užitkom pospravimo njegov trud!
Me veseli. Se pa tudi jaz priporočam za kak okusen nasvet;-)
Hvala za obisk in komentar.
Predlagam, da naslednjič dodaš PRESIDENT maslo z morsko soljo- modrorumena embalaža.
Naredim podobno kot ti, samo s to razliko, da vržem krompir za 7 minut v slan krop, nato pa odcejenega v pekač z vročim oljem. Tako krompir ni nič masten, ima čudovito skorjico, notranjost pa se stopi v ustih. Nisem ljubiteljica krompirja, ampak tak mi je njami.
Ja, vroče olje naredi posebno hrustljavo skorjico. Mmmmm – odlično!
Pozdravljena,
ko sem videla recept za pečen krompir, mi je bilo takoj jasno, da ne bom počakala na mladega in sem takoj poizkusila s starim krompirjem. Seveda sem recept prilagodila, tako da sem kuhan krompir olupila, ostalo sem naredila enako, le na nekaj krompirjev sem dodala nariban sir. Bilo je res odlično. Zraven sem ponudila korenjček s cimetom.
Lp