Poleti, ko je na pretek vsega mogočega sadja, ko imamo v hladilniku komaj da prostor za vso sadje in zelenjavo, je pravi čas, da naredimo tudi kakšno sadno sladico. Pri pitah je tako, da lahko uporabimo kakršnokoli sadje in ne moremo zgrešiti. Če imate pravo testo, so lahko pite prava paša za oči in usta. Zato naj se začne sezona pit!
Pri testu za pito, torej pri krhkem testu, je najpomembnejše to, da ga zamesimo kar se da na hitro in da uporabimo hladno maslo. Prosim lepo, če se bo kdo lotil pite ali pa kakšne koli jedi po mojih receptih, maslo je tisto, ki da želen rezultat. Je ni margarina, ki bi ga lahko povsem enako nadomestila. Seveda so tu izvzeti vsi vegani in alergiki – zanje je povsem razumljivo, da bodo posegli po njim dovoljenih izdelkih.
Jaz dam vse sestavine za testo kar v multipraktik in on poskrbi za to, da je testo 1, 2, 3 zgneteno. Če bi ga predolgo mesili, bi postalo gumijasto, mora pa biti tako krhko, da se kar stopi v ustih. Pa tudi toplota rok ga zna hitro narediti nekrhkega – zato je multipraktik res super stvar.
V posodo te mašine sem dala 500 g moke, 100 g mletega sladkorja, ščepec soli, 250 g masla, 2 jajci in malo mrzlega mleka. Mašina je sestavine na hitro zgnetla v testo, ki sem ga dala za pol ure počivati v hladilnik.
Po počitku sem modelčke za pito namazala z maslom in jih obložila s testom. Modelčke s testom sem dala nato še za pol ure v zmrzovalnik. S tem sem preprečila, da bi se testo med peko krčilo.
Med tem časom sem polovice marelic narezala na tanke rezine, s katerimi sem kasneje, v krogu, obliki rožice, obložila testo. Rezine marelic sem polagala stisnjene druga ob drugo, tako da je bila pita res sadna. Po vrhu vsake marelične rože sem potresla malo sladkorja, v katerem se vedno namaka kakšen vanilijev strok in nekaj timijanovih lističev. Morda vam bo zvenelo čudno, a kombinacija je res posrečena.
Pite sem pekla slabe pol urce pri 180 ° C. Odlične so bile še mlačne in tudi potem, ko so se že ohladile.
Budući redovito pratim vrijeme je i da se oglasim. Odlični recepti i fotografije! 🙂
Zdaj končno lahko komentiram: res super blog, še bolj super kuharica. In seveda,odlične fotke. Vsi recepti so mi všeč, ker točno pašejo v naš družinski kuharski koncept. Glede na to, da sva obe iz (okolice) celja, se priporočam tudi za informacije o tem, kje kupujete kakšne bolj fine sestavine. V primerjavi z LJ se mi zdi, da smo najbolj prikrajšani pri ribah in dobrem mesu, če seveda nimamo "svojega" mesarja.
Še glede pite: podobno pito sem pekla pred kratkim, tule na morju. Poleg marelic sem uporabila še slive in ringloje različnih barv, zložila sem jih v ta velik okrogel pekač, pekla s testom cca 15 minut, potem pa vzela ven in sadje prelila z mešanico sladke smetane (cca 2 dcl), 2 razžvrkljanih jajc in sladkorja (rjavega in vanilijevega, tistega z burbonsko) ter pekla še cca 20-25 minut. Povrhu potresemo še malo sladkorja, pa je. Edino priporočam, da se pita dobro ohladi, ker se lahko pri topli testo drobi, ko postrežemo (malo sem sicer pretiravala z maslom).
Tadeja, hvala! I ja pratim tvoj blog i moram reći, da su i tvoji recepti i fotografije odlični!
Špelca, me zalo veseli, da so prehranski koncepti najinih družin podobni. Jaz največ stvari v našem koncu dobim pri tanajvečjem najboljšem sosedu – razen mesa – tam so pa bosi. Tega če se le da kupujem direktno od kakšnih kmetov. Tudi sicer, kar se tiče sadja in zelenjave, pa jajca, skuto…kupujem pri manjših kmetih, bio…odvisno kaj in odvisno od sezone.
Tvoja pita je morala biti sigurno zelo okusna, sočna. Ta preliv je podoben kot pri crostati – le da je tam listnato testo.
Oglasi se še kaj. Lp
Pozdravljena!
Noro iščem te mičkene modelčke za pite. Kje se jih da nabavit?
Najlepša hvala za odgovor
Mojca
Jaz sem modelčke kupila v supermarketih v Franciji in Italiji – pri nas jih žal še nisem videla.
pozdravljena, mene pa zanima, kako se pri pitah obnese sadje iz kompota?