Pa ostanimo še malo pri pitah. Teh je nebroj. Sladkih in slanih. Tokrat je padla slana. Tista, ki je obema – princeski in korenjaku – najljubša. Najboljša pita sploh. Sicer jo vedno naredim malo drugače, včasih s skuto, včasih brez, včasih s predhodno dušenim porom, včasih s surovim, včasih z malo gorgonzole, včasih brez… Tokrat nisem imela skute, celo kisle smetane ne. To imam navadno vedno na zalogi, tako da je tole res alarm za skok v trgovino. Sem pa imela kilogram domačega pora in majhen šopek ekološko pridelane blitve, sladko smetano in parmezan. Pa še kak jajček in to je to. Poleg testa.
Listnato testo sem razvaljala v krog in z njim obložila namaščen pekač za pite. Tokrat kar tavelikega. Se je tako mudilo, da ni bilo časa za prevelike estetske mojstrovine. Ja, lakota je huda stvar. Opran por sem narezala na drobno in ga razporedila po testu. Enako blitvo. Vse skupaj sem prelila s prelivom iz 3 dl smetane, treh jajc, soli, popra, muškatnega oreščka in dvema velikima pestema sveže naribanega parmezana.
Pekla sem na 200 ° C slabe pol urce. Vmes sem občasno z žlico poravnala nadev, tako da se je por ves čas “kopal” v smetanasti mešanici.
Por je sicer kraljevski v svoji dušeni različici, a mu je tole kopanje v pečici prav tako dobro delo kot tisto cmarjenje na štedilniku. Pa še manj tistega tečnega vonja je bilo po kuhinji. Možek je pojedel en kos, ostalo pa sta pospravila mladiča. Za večerjo. Neverjetno!
Kaj imajo pa vaši otroci najraje?
Wow jaz obužujem por. Tole bi šlo mogoče tudi pri nas skozi. Če pa lah zbirata bi pa palačinke al pa ocvrta jabolka. Slovenske sladkosnedke.
Tudi pri nas obožujemo por.
Zato smo tole pito naredili za svečano Martinovo kosilo. Malce sem jo pomnožila in obogatila s skuto, da je je bilo dovolj. Pa pod vtisom zadnje objave sem polovico smetane zamenjala s kokosovim mlekom.
Njama. Recept je pristal na našem stalnem jedilniku. 🙂
Super! Me zelo veseli, da vam je teknila.