Žal mi je, če takoj ob pogledu na jed z imenom rižota, zaprete stran ali pa vam po domače “vse pade dol”. Rižote so carske! Res! Priznam, da tudi jaz nisem njihova oboževalka od nekdaj, da sem se posebej zaljubila vanje šele takrat, ko sem morala iz mojega jedilnika črtati vse, kar vsebuje gluten. Prej sem se veliko raje odločila za testenine kot za rižoto. Ta je bila res bolj v zadnjem planu. A sem vesela, da sem postala njihova prijateljica, ker rižote so zakon – vam rečem.
SESTAVINE:
- 200 g riža vrste Arborio (riž za rižote)
- 250 g gob Šitak
- oljčno olje
- 1 šalotka
- 2 stroka česna
- 300 g korenja (lahko rumenega in oranžnega)
- 1 l perutninske osnove (ali pa katere druge, lahko pa tudi kar voda)
- 1 žlica masla
- velika pest naribanega parmezana
- 1/2 žličke kajenskega popra
- sol in poper
PRIPRAVA:
Najprej sem pripravila pekoči korenček. Dobro sem ga očistila – nič lupila, ker sem imela domačega – in narezala na manjše kocke. Na malo masla in vode sem ga dušila dobrih 15 minut. Za pikantnost pa je poskrbel sveže mlet črni poper in pol žličke kajenskega popra.
Za rižoto sem na malo oljčnega olja (približno žlica olja) popražila sesekljano šalotko, dodala narezane gobe in česen, na hitro popražila, nato pa dodala riž in premešala, da se je okoli riža naredil tanek sloj maščobe od olja. Zalila sem z malo vroče jušne osnove in premešala. Tako sem kuhala rižoto do konca – prilivala malo osnove, premešala in ko se je tekočina pokuhala, primešala novo. Po okusu sem rižoto še dosolila. Tik pred koncem sem dodala maslo in parmezan, ki vedno poskrbita, da je rižota prava, slastna, italijanska pojedina ter vmešala dušen pikantni korenček.
Sladkoba korenčka se dobro ujema s pikantstjo dveh vrst popra in ponese korenček spet v ene čisto nove dimenzije. Šitake pa so zdrave. Lahko preprečijo ali celo zdravijo raka, virusne bolezni (npr. gripo), znižujejo holesterol v krvi, preprečujejo kopičenje trombocitov (redčijo kri) in znižujejo krvi pritisk. Na Kitajskem z njimi zdravijo levkemijo, na Japonskem pa raka dojke.
Ali ste ljubitelji rižot ali raje posegate po testeninah? Pripravljate prave italijanske rižote ali se držite bolj klasične slovenske priprave – brez masla in parmezana?
Zakaj so vaši blogi tako zelo redki, ko pa bi jih človek vsak dan bral! Vem,da je s tem veliko dela,ampak več kot enkrat tedensko bi nam pa že lahko privoščili ta užitek ,pa brez zamere-LP
Mmmm, za poskusit ob priliki, ko našega negovojedca ne bo doma – da ne bo lačen po svetu hodil. 🙂
Mi smo sicer pri rižu/testeninah nekako pol na pol, morda malenkost v prid testeninam. Testenine večkrat samostojno, riž večkrat kot prilogo kakšnemu zrezku.
Nataša, saj ni tako malo objav… Dvesto v dobrem letu so več kot tri na teden. 🙂 Se pa strinjam, da bi človek tole kar bral, pa slikce gledal, potem je treba pa tipkovnico brisat, ker so same slastne reči… 😉
Vsekakor zgleda slastno in obožujem pisano hrano, ampak z rižotami pa si še vedno nisem na ti 🙂 En vzrok temu je zagotovo ta, da obožujem testenine, drugi pa leži tudi v tem, da sem imela v preteklosti slabe izkušnje z rižoto z gobami. Pa ni bilo z gobami nič narobe, moj želodec ne prenese te kombinacije in od takrat mi rižota še manj diši. Vendar to ne pomeni, da je ne jem. Vsekakor bi z veseljem poskusila tudi tvojo in morda celo spremenila svojo 'rižota miselnost' 🙂
Nas je res tako malo, ki smo nori na rižote? 🙂
Mmmmmm… odlično, že samo za videt je fantastična.
Nataša, priznam, da zadnje čase objave niso tako pogoste, a na splošno jih je pa res kar precej. Za vse obstaja razlog…
Majcha, hvala za obrambo;-)
Vladka, te razumem – morda tudi zate še pride čas;-)
Mojca-mka – me veseli, da si v "klubu"