Kaj pripraviti iz eko govejih reber, to je bilo vprašanje. Zagotovo bi bila goveha juha iz teh rebrc odlična, a hkrati prav nič posebnega – nič, kar bi pritegnilo pozornost. Saj je konec koncev tudi res, da je goveja juha nedeljska stalnica marsikatere familije tu pri nas.
Pa sem se odločila, da tudi tokrat uporabim tadolgo, nočno varianto mehčanja mesa, ki je še vedno do sedaj prinesla odlične rezultate. Počasno pečenje na 90 stopinjah Celzija je kot nalašč primerno za goveje meso. In če se ta tačas kopa v steklenici dobrega rdečega vina, se po hišši podijo takšne vonjave, da ima človeka, da bi sredi noči vstal in obral tega hudiča dišečega do kosti.
Ampak je treba pripraviti jed, recept, ki bo očaral ljubitelje mesa, predvsem pa tiste, ki imajo radi na krožniku kakšno novost. Mislim, da 16 ur v vinu pečeno pečeno govedino, nato pa nacefrano in zavito v blanširane liste ledenke kot bonbon, ki je ga potrebno še sopariti, res ne vidimo vsak dan. In kako dobro je bilo tole! Moj dedek bi rekel, da bi tole še angelčki jedli. In jaz bi se povsem strinjala z njim.
SESTAVINE:
- 1 kg eko govejih reberc
- steklenica dobrega rdečega vina (npr. Merlot)
- glava česna
- žlička celega črnega popra
- zvrhana žlička soli
- steblo stebelne zelene
- maslo
- ledenka
- gomoljna zelena
- smetana
- šparglji
- korenje -mlado
- grah v stroku
- romanesco (križanec brokolija in cvetače)
- krompir kifeljčar
PRIPRAVA:
Večer prej damo v ognjevarno posodo meso, vino, poper, sol, stebelno zeleno in povprek prerezano glavo česna. Pokrijemo in damo v pečico na 90 ° C. V pečici naj se lepo počasi peče 16 ur (če bo kakšna urca manj, ne bo hudega).
Naslednji dan meso ohladimo in ga kar z rokami nacufamo od kosti na majhne koščke. Zalijemo z nekaj omake, ki je ostala od peke. Ostalo omako prihranimo. Kasneje jo še malo pokuhamo, ji doamo košček masla in omaka je ready.
Liste ledenke za nekaj sekund polagamo v vrelo in soljeno vodo ter nato hitro ohladimo (najbolje v ledeno mrzli vodi), nato pa osušimo. V skodelico položimo po dva lista blanširane ledenke tako, da se malce prekrivata in tako, da bomo vanjo lahko lepo zavili meso. Tako pripravljeno ledenko nadevamo z nekaj mesa in prekrijemo z listoma ledenke. Oblikujemo kepice. Te položimo nad soparnik, pogrnjen s peki papirjem in soparimo približno 10 minut, da se meso lepo pogreje.
Meso postrežemo na pireju – predlagam pire iz gomoljne zelene, ki ga pripravimo tako, da na koščke narezano zeleno skuhamo do mehkega in spasiramo z nekaj sladke smetane.
Jaz sem na krožnik dodala še nekaj fotogenične, predvsem pa okusne zelenjave: šparglje, grah v stroku, mladi korenček, romanesco in kifejčar. Odlična kombinacija tako za oko kot za brbončice. Kaj menite? Bi z veseljem sprejeli takšen krožnik?
Zadnje čase vse več prebiram o tej dolgi pripravi mesa, sploh od kar si je moj J. nabavil smoker žar 🙂 Njegov prvi poizkus ni bil slab in meso je res drugačno, veliko bolj mehko in sočno. Tale tvoj način v vinu pa tudi mora biti nekaj čisto norega in če človek dobi še tako lepo servirano si res lahko še samo prste oblizne. 🙂
Se vidi, da si že nekaj stopenj višje glede prezentacije oziroma dobiš veliko navdiha po vseh odličnih gostilnah, ki jih obiskuješ 😉
Pozdravljeni, za koliko oseb je recept? Hvala, Mojca
Pozdravljeni Mojca, recepti so načeloma za 4 osebe – seveda je pa potem tudi malo odvisno, kakšne jedce imate za mizo 😉
Pozdravljeni, še eno vprašanje. Mesa za 16-urno peko prej nič ne popečete? Hvala.
Mojca