Vem, da se običajno ljudje ob velikonočnih praznikih sladkamo s poticami raznih vrst, tudi pri nas smo se. Ravno zato pa vem, da ob peki potice ostane nekaj beljakov, iz katerih lahko naredimo odlične francoske makrone. In ker sem pred dnevi v znani slovenski čokoladnici poskusila njihovo novo pridobitev – francoske makrone – ter razočarana in nepotešena zapustila lokal, sem se jih lotila kar sama. Tako sem povsem zadovoljila željo po okušanju teh resnično izjemnih delikatesnih piškotov. Pa še precej dobro so uspeli in niso povzročali prav nič slabe volje.
SESTAVINE:
- 180 g beljakov (dobro je, da jih ločite od rumenjakov že nekaj dni prej in shranite v hladilniku, pred uporabo pa naj bodo nekaj časa na sobni temperaturi)
- 50 g domačega vanilijevega sladkorja (v kozarec s sladkorjem redno dajem vse postrgane vanilijeve stroke in tako čez čas nastane odličen domač vanilijev sladkor)
- 400 g sladkorja v prahu
- 220g fino mletih mandljev (najbolje, če uporabite olupljene in šele nato zmlete)
- vanilijev strok (postrgan)
- 180 g temne čokolade
- 180 g smetane
PRIPRAVA:
Najprej sem v multipraktiku na hitro premešala mlete mandlje, sladkor v prahu in semena iz postrganega vanilijevega stroka, da so se premešali med sabo. Potem sem stepla beljake do faze, ko so bili že beli, a še vedno mehki in dodala vanilijev sladkor. Stepala sem naprej, dokler ni postal sneg lepo sijoč in čvrst. Beljakov na tem mestu ne smemo preveč stepsti, da ne bo sneg postal suh. Potem sem vanj previdno umešala mandljevo mešanico in vse skupaj premešala v največ 50 zamahih – toliko, da so se mandlji s sladkorjem lapo umešali v sneg in hkrati, da zmes ni postala preveč tekoča.
Potem sem z zmesjo napolnila servirno vrečko in na pekač s peki papirjem nabrizgala majhne makrone – premera 3 cm. Brizgala sem jih tako, da je bilo med njimi še malo prostora, saj se ti še nekoliko razlezejo. Nabrizgane na pekač sem pustila počivati na sobni temperaturi približno pol ure – toliko, da so se po površini nekoliko posušil. Potem sem jih pekla približno 25 minut pri 135 °C. Pomembno je, da se okoli njih naredi tak lep, mehurčkast obroč.
Za čokoladni ganache sem zavrela smetano, jo odstavila in vanjo umešala nalomljeno čokolado. Vse skupaj sem mešala toliko časa, da se je čokolada popolnoma stopila. Ganache sem ohladila do faze, ko je bil primeren za polnjenje. Nadevala sem ga v servirno vrečko in nanesla na ohlajene makrone, ki sem jih nato pokrila z nenamazanim – torej kot sendvič.
Najbolje je, da makrone shranite v hladilniku, v plastični posodi s pokrovom. Najboljši so naslednji dan, ko se znotraj nekoliko navlažijo od polnila, na zunaj pa še vedno ostanejo hrustljavi. Vse skupaj pa se vam samo nebeško raztopi v ustih in pusti okus po še. Aaaaaa, večkrat jih bo treba delat!
Ste jih že pekli? Ste jih že jedli? Prave? Pariške?
No, potico sem letos premagala. Za makrone pa še nimam poguma:) že vidim kako bi me jezili, ker ne bi uspeli čisto enake velikosti;) Tvoji so krasni!
Kako so lepi! Mandlje melješ sama ali kupiš že mlete?
Prvič in edinkrat sem jih kupila v kavarni v centru (predvidevam, da v isti kot ti)..razen tega, da so prikupno darilo in predvsem na pogled lepi….me niso prepričali v ponoven nakup. Ampak tale tvoj "izi bizi" recept, me pa zna premamit….samo treba bo počakat na novo rundo beljakov 🙂
Tudi mene ti v Centru ne prepričajo, jker sem verjetno pričakoval več. Je moja rekla, da so bili moji, ki sem jih delal prvič, celo boljši od teh kupljenih. Po pravici povedano, pa originalnih oziroma pravih še nisem poskusil, tako, da niti ne vem, kakšni točno so.
Špela, res so lepi :). No, še ena je tu, ki samo govori, da enkrat jih bom pa res naredila…:).
Moji so ravno v pečici, me pa zanima ali si jih pekla na vročem zraku ali navadno. Prva runda je pečena, končno so mi uspeli, tudi nogica se je naredila. Sem jih že nekajkrat delala in tudi že obupala nad njimi, a ko sem danes videla tvoj recept, sem se odločila da poskusim še zadnjič, če ne bodo uspeli.Otroka sta navdušena, da jih bosta končno poskusila.
Lp, Andreja
Kako lepi, lepi…. iz samih dobrih sestavin. Morajo biti zelo njammm.
Lp
Jaz si jih ne upam;) Poskusila sem jih enkrat delat, in to "enojne", pa so se tako razlezli, da ni bilo ničemur podobno (okus je bil sicer čudovit, ker je bilo veliko čokolade involved:)) "tapravih" še nisem jedla, poskusila sem jih samo v Dulcisu in Macu (!) in si mislila "meh". A tvoj recept zgleda preprost in informativen, mogoče pa se opogumim;)
Tole je zame najbolj "trotlzihr" recept. Sem jih že kar nekaj sprobala, pa se tale najbolje obnese. Sicer se pa dobi tudi silikonska podlaga prav za makrone – potem so pa vsi enake velikosti;-)
Bas su krasni, ja sam ih napokon isprobala i zadovoljna sam
Mandlje največkrat kupim mlete. Kadar imam čas pa jih sama lupim in meljem.
Ja izgledajo res lepi in zagotovo so tudi odlični s tem čokoladnim polnilom.Samo po vseh poticah bodo morali počakat 🙂 .
Mi je prav žal zaradi tega, ker bodo po mojem v Sloveniji kmalu na slabem glasu ravno zato, ker jih ni za dobiti tistih pravih. res škoda!
Ko probaš original veš, da se je splačalo;-)
Ana, že kar vidim tvoje fotografije teh manekenčkov;-)
Pekla sem jih na ventilacijskem programu. Bravo za uspešen poskus!
Mi je resnično žal zaradi tega, ker bodo po mojem v Sloveniji kmalu na slabem glasu ravno zato, ker jih ni za dobiti tistih pravih. Res škoda! Tale recept je res izi bizi.
Njami, njami, zgledajo krasno in sploh ne dvomim, da je taksen tudi okus. Si kar predstavljam kako se stopijo v ustih.
Krasni so Špela, kot iz izložbe. Tistih v znani lj slaščičarni še nisem poskusila, so pa blazno popularni pojavljajo se po blogih in tudi na instagramu. V Parizu jih nisem jedla, sem bila na kratko in toliko drugih stvari je bilo za sprobat :). Sem jih pa enkrat kupila v Leclercu in so mi bili ok, taki lepi pisani….nisem poskusila tistih originalnih tako da težko ocenjujem. Sicer je pa pri meni nadvse pomemben tudi videz, če je kaj zelo lepo…se mi hitro zdi tudi okusno.
tale tvoj recept izgleda res dosti enostaven, celo zame ;). Mogoče se bom tudi jaz opogumila….vsekakor jih pokažem če se bom pripravila do peke. Kako pa narediš da so barvasti….zeleni, modri, rdeči? Dodaš barvilo za hrano ali naravne sestavine?
Recept je res čist v izi. Barvasti so pa kar z jedilnimi barvami, pa še to tistimi v prahu. Tekoče takoj porušijo pravo razmerje…
Živjo!
Na mojem blogu te čaka nagradica!
Lp
HEy…ker rada berem tvoj blog, sem te nominirala za LIEBSTER award =)
https://itislovelyfood.blogspot.com/2013/04/liebster-award-no-2-and-3.html
OOO izgledajo tako lepo, in super ideja s vanilijevim sladkorjem, moram naslednjič poskusit 🙂