Bučni kruh

Tudi pri nas so na jedilniku buče – še vedno. Že spet. Tokrat sem se odločila pripraviti kruh ali pa morda bolje rečeno pecivo, saj gre za sladko različico kruha. Mogoče sem bila še najbolj navdušena nad kruhom jaz, ko sem lahko po dolgem času ugriznila v nekaj, kaj je podobne strukture kot kruh in je hkrati zelo okusno. Vse tiste brezglutenske trgovinske variante kruha mi niti približno ne dišijo. Tale kruhek pa je zdrav, odličen in enostaven za pripravo.

Iz Hokaido buče sem pripravila pire: bučo sem narezala na krhlje, jo dala na peki papir, jih malo posolila in pekla v pečici 15-20 minut. Nato sem jo zmiksala v gladek pire.

V posodi sem stepla 3 jajca, dodala skodelico bučnega pireja, 3 žlice rjavega sladkorja, 3 žlice agavinega sirupa in 3 skodelice mletih mandljev z malo vinskega kamna. Vse sestavine sem dobro premešala, nato pa dodala še 3 žlice sončničnega olja, žlico mešanice začimb iz cimeta, mletih klinčkov, ingverja in muškatnega oreška, semeni 1 vanilijeve palčke in pol žličke soli.

Testo sem vlila v model, obložen s peki papirjem in pekla 30 minut pri 180 ° C.

Ta čas sem pripravila še hrustljavo skorjico iz 2 žlic rjavega sladkorja, pesti nalistkanih mandljev, pesti bučnic, 2 žlic stopljenega masla, 2 žlic agavinega sirupa, začimbne mešanice iz cimeta, ingverja, klinčkov in muškatnega oreščka ter ščepcem soli. Vse sestavine sem premešala in jih po pol ure pečenja premazala čez kruh. Pekla sem ga še 15 minut, da je postala skorjica hrustljava.

Kruh ima zelo zanimiv, prijeten okus, je nasiten, a hkrati lahek. Odličen je za malico ali večerjo, ali pa kot posladek.

Pripravila sem si majhno zalogo Hokaidk, pa ne vem, koliko časa bodo zdržale. Imate kakšne izkušnje, koliko časa lahko hranimo te buče oz. v kolikšnem času jih je pametno porabiti?