Izmed vseh buč, je Hokaido zame nanjboljša. Iz nje se da pripraviti najboljšo jesensko juho. Pa še marsikaj druga. Zato se zna zgoditi, da se bo poleg juhe in tele rižote, pojavil še kakšen bučni recept.
Tale rižota je balzam za telo in duha. Brez heca – medtem, ko sem jo jedla, sem čutila, kako me boža od znotraj. Angleži bi jo bržkone uvrstili v kategorijo Comfort fooda, in to tudi je.
Na koščke narezano Hokaidko sem pražila na oljčnem olju – toliko, da se je malo zmehčala. Nekaj koškov sem prihranila celih, ostalo pa zmiksala v multipraktiku v kašo ali pa pire, če hočete. V veliki posodi sem segrela malo oljčnega olja in nanj stresla riž – vrste Arborio (za rižote sta najboljša Arborio ali pa Carnaroli). Ob stalnem mešanju sem ga pražila toliko, da se je okoli vsakega zrna naredila nekakšna zaščitna maščobna ovojnica, nato pa zalila z zajemalko vroče jušne osnove. Uporabila sem divjačinsko osnovo – pač to, ki sem jo imela v zamrzovalniku. Lahko bi bila tudi piščančja ali pa zelenjavna.Ko se je vsa osnova pokuhala, sem dodala še eno zajemalko. In tako naprej, dokler riž ni bil kuhan.
Potem sem dodala bučni pire in koščke buče, ki sem jo prihranila, solila ter poprala. Umešala sem še žlico masla in veliko pest naribanega parmezana.
V ponvi sem segrela oljčno olje in na njem popekla žajbljeva liste, ki so se spremenili v nekaj krasnega, hrustljavega in v ustih topečega.
Rižoto sem postregla s parmezanovimi in žajbljevimi lističi. Poskusite jo narediti – vem, da vam ne bo žal.
🙂 Čudovito izgleda. Tudi jaz sem jo že imela v zaznamkih, očitno bo res treba sprobati!
O moj bog! Pa kje jaz živim? Jaz še nikoli, ampak res nikoli nisem kuhala s to rumeno, tako imenovano Hokaido bučo. Zdej se bom podala v lov, ker tile recepti se topijo že v ušesih kaj šele v ustih!
Tole bo na sporedu jutri, saj izgleda enostavno za pripravo, glede okusa pa itak zaupam Špeli. Imam pa eno vprašanje: Špela nekje si napisala, da hokaidke ni treba lupit. Na gornji fotki se tudi da videti kakšne koščke lupince… Ali je res nikoli ne olupiš? Sem malo v dvomih, če se lupina res razkuha oz. zmehča??
Kar brez skrbi – ni je treba olupiti – bo lepše barve;-)
Hvala za zaupanje!
Preizkušeno! Noro dobro. Žajbelj je tukaj ključen!!