bazilikina+ri%25C5%25BEota.jpg

Obožujem baziliko in obožujem pesto iz bazilike. Slednji se mi sicer najbolj poda na testenine, a ne na riževe ali koruzne, ki so mi trenutno dovoljeni. Tale varianta z baziliko in rižem pa je precej dober nadomestek tega, kar že eno leto pogrešam v moji prehrani, predvsem poletni – pestanje.

Riž skuham na enak način kot za vsako rižoto. Torej, na oljčnem olju popražim nasesekljano čebulo – toliko da postekleni (porumeneti ne sme). Dodam malo masla, nato pa riž, ki ga mešam toliko časa, da se vsako zrno prevleče z maščobo. To ne pomeni, da uporabim celo maslo, dovolj je ena žlica ali pa polcentimetrska rezina.

Potem postopno prilivam vročo zelenjavno ali pa perutninsko osnovo. Po okusu solim. Rižota se mora kuhati počasi, s postopnim prilivanjem osnove in mešanjem.

Tik pred koncem sledi še ena zelo pomembna reč – če imamo seveda radi kremasto, nežno in okusa polno rižoto: rižu dodamo košček hladnega masla in malo naribanega parmezana (upam, da je odveč pisati, da riban parmezan v vrečki ni za nikamor drugam kot za tam, kjer je – neprodušno zaprt).

No v tem primeru, ko gre za bazilikino rižoto pa jo skončamo tako, da poleg masla in parmezana dodamo še malo sesekljane bazilike in pa kvazi pesto, ki ga pripravimo iz pesti bazilikinih listov in žlice oljčnega olja. Za pripravo tega uporabimo kar paličnjaka, saj bi se z možnarjem brez pinjol kar precej namučili – pa še učinek ne bi bil pravi.

Imate radi prave kremaste rižote ali ste bolj za Uncle Ben’s varianto riža?