Pred leti sem na enem kulinaričnem forumu zelo rada spremljala prispevke gospe, s psevdonimom Babi. Gospa je bila prava mojstrica besed, verjetno pa ravno tako tudi mojstrica kulinarike. Njene ideje, nasveti, recepti in znanje bi zlahka prekašali marsikaterega poklicnega kuharja. Tole kremo, ki jo uporabljam v večini mojih zavitkov (posebej, kadar je govora o češnjevem, borovničevem ali višnjevem), sem povzela od te gospe.
Gre za kremo, ki naredi iz zavitka ZAVITEK. Pozabite na skuto, pozabite na drobtine (krušne ali piškotne) – vse to je povsem nepotrebno, saj zakrije pravi okus uporabljenega sadja, tale krema od Babi pa ga le še poudari.
In prav zdaj je sezona češenj na vrhuncu. Nimajo jih več samo na Goriškem, češnje trenutno kraljujejo po vsej domovini. Pa kako zdrave so!
Delujejo izrazito protivnetno, obenem so bogat vir antioksidantov in melatonina, zaradi česar upočasnjujejo učinke staranja in pomagajo pri nespečnosti.
Uživanje češenj pospešuje nastajanje kolagena, zaradi česar je naša koža napeta in prožna, nohti in lasje pa zdravi in sijoči.
Ker so češnje po učinku zniževanja LDL-holesterola na tretjem mestu med sadjem, so dobra preventiva pred aterosklerozo in možganskimi boleznimi. Redno uživanje češenj ali češnjevega soka dokazano znižuje raven maščob v krvi, ki so ključni dejavnik za nastanek bolezni srca. V pomoč so tudi pri uravnavanju telesne teže.
Testo seveda naredim sama – tako dober nadev nima v kupljenem testu kaj iskati. Moko (cca. 500 g) rahlo osolim, naredim jamico in vanjo vlijem 1 jajce, žlico kisa in žlico stopljenega masla. Potem počasi prilivam toplo vodo in mesim. Vode prilijem toliko, da dobim gladko svilnato testo. Testo mora obvezno počivati na toplem najmanj pol ure. Preden ga pokrijem, ga še premažem s stopljenim maslom, da se ne bi naredila skorjica, ki bi ovirala kasnejšo vleko. Med tem časom si pripravim češnje in kremo. Češnje je seveda potrebno izkoščičiti. Za kremo pa stepem 100 g masla s 150 g sladkorja, dodam 3 rumenjake in še malo stepam. Potem dodam sneg 3 beljakov, rahlo premešam in dodam še 1 dl smetane. To je vrhunska krema prav nalašč za božanske zavitke.
Potem testo razvlečem po pomokanem prtu, ga malo pokapam z maslom in do ene tretjine premažem s kremo, potresem s češnjami in zavijem. Če imate radi bolj sladko, po vrhu češenj potresite še s sladkorjem. Lahko potresete še s cimetom, tokrat sem ga jaz namenoma izpustila.
Zavitega položim na pekač s peki papirjem in premažem s stopljenim maslom. Pečem ga dobre pol ure na 200 stopinjah Celzija.
In potem komaj dočakamo, da se malo ohladi, da se lahko zakadimo vanj.
Včasih je lahko vlečenje testa prava mora, če testo ni voljno. Imate kakšne trike, nasvete za bolj voljno testo?
Sliši se prav slastno. Pri kremi dodaš verjetno sladko nestepeno smetano?
In še to, francoski makroni so bili za vse prste oblizat ali kot moja mami rada reče: Za angelčke, če bi ritke imeli.
Še 1x hvala.
🙂 pitulice … si mi priklicala v spomin, ob omembi Babi s Kulinarike 🙂
Če ne bi danes že uspela razbiti avta in posledično imam sedaj močno spremenjen plan dneva, bi se lotila peke že danes. Ker imamo doma kakih 5 kg temno rdečih ogromnih z domačega drevesa. Čeprav skutina na češnjevi podlagi izpred par dni meni osebno bolj "diši" 🙂
Hihi, Pika, tudi jaz sem se spomnila na pitulice od Babi. Legenda 😀
Jaz se s tem zavitkom ne bom spopadla (bom pa skrbno shranila informacijo o kremi ;)). Mi pa "miga" nekaj drugega – prvo odkritje na tem blogu. Javim, ko rata 😉
majcha (ne morem se prijavit)
jutri jih grem nabirat… do takihle mojstrovin jih sicer ne bodo ločila samo svetlobna leta moje neveščosti (SSKJ mi bo na glavo padel, vem 🙂 ), pač pa predvsem silna hitrost, s katero bodo izginjale… njammmmm…
je pa videti… huh, kraljevsko!
Babi spomnim tudi jaz in vseh tistih debat na forumu, prav luštno je bilo, dokler je trajalo. Babi sem uspela tudi v živo srečati in je res čisto ena posebna ženska. Njeni recepti in nasveti pa zlata vredni.
Tale zavitek izgleda tako slastno, da tudi mene mika probati tole kremo. Enkrat prav gotovo.
Tvoj blog sem odkrila pred kratkim in obljubim da bom redna bralka. Super objave, prečudovite fotke….
Helena, ja, za kremo je sladka nestepena smetana. Me veseli, da so ti bili makroni všeč – so mi pa tokrat res nagajali.
Zanimivo, kako veliko nas "pozna" Babi – res je legenda. Tudi pitulice so carske – pri nas so najbolj vžgale s porom.
Hvala za komentarje in pohvale 😉
Pozdravljena nepoznana deklica:) in tudi ostale:)
Dve slozici sta se pocedili, ko sem to prebrala. Link sem dobila od deklice, ki sem jo spoznala preko kulinarike v Med over net.
Lepe spomine imam na tiste čase; bila je prijazna stran, kjer smo klepetale, ne samo o kuhanju…še o marsičem.
Da povem še, kako sem prišla do zavitka s kremo.
Mož je imel dieto, kjer ni smelo biti nič cvrtega, tudi na maslu popraženih drobtinic ne, brbr!
Kaj zdaj? V svoji stari kuharici sem našla ta recept in pohvaljena bila od vseh, ki so zavitek jedli 🙂
Haha, tudi pitulice še vedno pečem. Jap, nam so tudi s porom in skuto naj naj.
Lep blog, čestitam !!! Bom sledila. Kar tako naprej!!! Babi
Heh, noro! Tudi jaz sem ena od forumašic z med.over.net. Kresnica 🙂 In tudi pri meni so pitulice še vedno hit! Z Babi sva se tudi že srečali 🙂 Berem tale recept inn kar ne vem, ampak šla sem brat tudi komentarje in evo! Kako majhen je svet. Super, da smo spet na vezi :))
Babi in pitulice, legenda!!!!
DRaga Babi, očitno ste bili navdih za veliko deklet/žensk/babic.
In ob pitulicah vedno najprej pomislim na Babi!
In sezona češenj je tudi mene pripeljala na tole objavo in lepi spomini na vse debate na kulinariki…Z Babi in celo ekipo. Pa srečanja, enega sem se udeležila..mhmhm bo že kar 8,9 let nazaj?