Potica-presna%2Bpehtranova_01.jpg

Vsakič znova sem osupla nad tem, kako se da iz povsem drugačnih sestavin in postopkov pričarati podobnost v okusih nečesa, kar je sicer prepovedano. Pa imam tako rada. Tako kot me ob veliki noči najbolj od vsega zamami pehtranova potica. Pa je zame žal prepovedana. Vsaj v tisti obliki, v kateri se mi je tako zelo priljubila. V rahlo in puhasto testo ovit bogat skutno smetanast nadev z dodatkom pehtrana. Res me zamika, da bi se zanjo pregrešila. A na srečo zberem moči in se ji uprem. A ne zaman. Vedno si pripravim kakšen tolažilen nadomestek. No, letos celo kar pehranovo potico – le da v presni različici. Povem vam, da je prav odličen nadomstek.

 

SESTAVINE:

  • 200 g datljev
  • 200 g mandljev
  • 5 žlic kokosovega olja
  • 200 g indijskih oreščkov
  • sok polovice limone
  • pest pehtranovih lističev
  • 2 žlici agavinega sirupa
  • malo drobno mlete kokosove moke za posip

PRIPRAVA:

Datlje za nekaj ur namočimo. Nato jih zmeljemo v pasto. Mandlje zmeljemo in zmešamo z datljevo pasto in dvema žlicama kokosovega olja. “Testo” med dvema peki papirjema razvaljamo v pravokotnik in nanj namažemo nadev.

Indijske oreščke zmeljemo. Pehtran drobno seseklamo. Indijskim oreščkom dodamo pehtran, 3 žlice kokosovega olja, agavin sirup in limonin sok ter vse skupaj še enkrat zmeljemo, da dobimo gladko zmes. To je nadev, ki ga premažemo čez testo in potico zavijem ter pustimo na hladnem, da se nekoliko ohladi in strdi.

 

In sedaj še razglasitev, kdo pride na večerjo.

Zdi se mi, da mi je bila letos odločitev najtežja. Anja M. me je presenetila s svojim blogom, na katerem je videti veliko zagnanost in uživanju ob okušanju dobre hrane.

Anito spremljam že dolgo časa in po tihem sem prepričana, da imava veliko skupnega, zato bi jo vsekakor želela spoznati – z največjim veseljem.

Majo in Meto Polh bi povabila in jima postregla odličen brezmlečni meni, saj smo zaradi alergije na mleko pri hčeri tudi mi nekaj let kuhali in pekli brez mlečnih izdelkov in vem, da se da z nekaj iznajdljivosti pripraviti super jedi.

Z Zulejko in Danilom bi prav rada še kdaj poklepetala, saj je bilo lani čisto premalo časa, da bi se lahko spoznali, kaj šele načvekali.

Vanjo bi želela vprašati tisoč in eno stvar o teku in o vztrajnosti.

S Suzano pa bi imeli toliko za predebatirati (gluten tu, gluten tam), da bi verjetno najini boljši polovici umiralii od dolgega časa;-)

Anja Pirc, super simpatična punca – zagotovo dobra družba.

Mojca je odličen primer, kako lahko za dobro in zdravo hrano navdušujemo tudi otroke in še več, kako na hčere prenašati tisto žensko plat, ki dandanašnji vse prevečkrat izostaja v družinah, saj ženske preprosto ne kuhajo več.

Maja Sin, ker si ujela točno tisto sporočilo, ki ga želim sporočati.

Nina, z vesljem bi te prepričala, da je hrana v resnici še okusnejša kot na fotkah;-)

Helena, tvoj zapis je bil izčrpen in simaptičen.

Biba, kako naj ne bi želela spoznati moje fenice? In da sem tvoja najljubša blogerka? Waw!

Darja Judar, seveda je treba skrbeti za fit telo, a to se ne nujno izključuje z odlično kulinariko.

Kris Tina, moje zveste spremljevalce bi vsekakor želela spoznati – morda pripravim kdaj kar piknik za vse fene;-)

In tudi neimenovani, t. i. Anonimni je bil izviren v svoji izjavi – zelo všečno.

In kako se naj človek potem odloči? Odlagala in odlagala sem vse skupaj, nato pa sem se odločila, da poprosim mojo boljšo polovico, mojega svetovalca in fotografa ter mojo najstarejšo hči Pio, da mi pomagata pri odločitvi. Zanimivo, da sta oba rekla, da naj pride na večerjo Mojca. Če sta oba izbrala Mojco, potem pa naj pride Mojca. Vabilo je seveda za dva (da bo manj treme;-). Prosim, oglasi se na mail, da se uskladimo z datumi in morebitnimi omejitvami, željami…

Vsem ostalim pa najlepša hvala za vsako besedo. Upam, da se uspemo spoznati ob kakšni drugi priložnosti.