Z ribarnicami pri nas (beri v hipermarketih, na celini) imam res kar nekaj težav – ko gledam tiste ribe v vitrini, me mine do vsega. Oznake ribolovnega območja svežih rib največkrat kažejo na Pacifiški ali Atlantski ocean. Kako naj potem kupim svežo ribo? Ja, gospa za pultom mi zatrjuje, da so sveže, da so jih danes pripeljali… To že – verjamem, ampak, kdaj so jih pa potegnili iz morja? Pred enim tednom? Zato rib ne kupujem tako pogosto, kot bi jih sicer, saj si na kraju zločina premislim.
Se pa včasih zgodi kakšna svetla izjema, ko že vidim, da je riba drugačna, lepa, res sveža in takrat je moja. Četudi za malo več denarja.
Tako sem šla zadnjič spet mimo ribarnice in opazila zares lepega lososa. Nič mastnega. Lepe, intenzivne barve. Takoj sem se spomnila, da sem si obljubila, da ko bom naletela na takšnega, poskusim narediti mariniranega po švedsko, tako imenovanega Gravalax.
Opran in dobro osušen lep kos fileja (s kožo) lososa sem najprej 36 ur marinirala v marinadi iz: soka ene pomaranče, soka 1 limete, soka polovice limone, limonine lupinice vseh treh omenjenih agrumov, 70 g Solnega cveta, dveh žlic rjavega sladkorja. Posodo, v kateri sem marinirala lososa, sem pokrila s folijo za živila in jo dala v hladilnik za 36 ur. Vmes sem lososa večkrat obrnila, da je marinada prodrla v vse “pore” fileja.
Po tem dnevu in pol sem lososa vzela iz marinade in ga dobro osušila s papirnato brisačo. Na osušenega in očiščenega lupinic agrumov sem natresla sesekljanega koprca in ga še za 24 ur zavila v folijo za živila.
Dobljen produkt je bil vreden vsakega časa, denarja in truda. Naša princeska se je oblizovala, ko ga je jedla na popečenem toastu, namazanem z maslom. Pa še majico si je nadela v stilu 😉
Z nakupom rib je na periferiji še toliko več težav. No, pomislekov. Če človeka zanika kaj več od postrvi iz bližnje, pa vseeno 30 km oddaljene ribogojnice… Hja, ne preostane drugega, kot loto – vožnja do 50 km oddaljenega hipermarketa, kjer potem je ali pa ni. Raje to drugo 🙂