Tole je še ena noro dobra in na hitro pripravljena sladica. Ena tistih, ki se jim preprosto ni moč upreti. V bistvu niti ne vidim posebnega razloga, da bi se ji, saj ta sladica ni grozna kalorična bomba – seveda, če jo konzumiraš v zmernih količinah. Kot velja na splošno za vso hrano. Res je, ljudje lahko jemo čisto vse po spisku, če jemo v zmernih količinah in se poleg tega tudi redno gibamo. As simple as that. Ali pa ne. Včasih lahko kaj hitro izgubimo občutek za to, kaj je zmernost ali pa si zatiskamo oči, češ, samo danes še. Ampak ne bom sedaj pri tej nebeški sladici pametnjačila in moralizirala. Vsak zase najbolje ve. Vrnimo se sedaj k bistvu.
Na hitro sem morala pripraviti nekaj sladkega, saj so bili moji odjemalci željni sladkanja. Toda kaj? Da se bom lahko posladkala še jaz – nekaj, kar ne vsebuje moke. V hladilniku imam vedno na zalogi nekaj sladke smetane, zelo pogosto tudi marcarpone. V zamrzovalniku pa se vedno najde nekaj od zamrznjenega jagodičevja. To je že nekaj za osnovo. A zahotelo se mi je še nečesa, malo drugačnega, nekaj, kar bo primerna proti utež kremastemu nadevu iz smetane, ki bo že tako najbolj primeren protagonist rahlo kiselkastim malinam, ki že čakajo, da pridejo v stik s toploto. Ja, že vem – meringue. Jajca so tudi vedno na zalogi. To bo to.
Vzamem 4 beljake, ki jih z malo sladkorja stepem v še ne čisto trd sneg. Posebej pripravim sladkorni sirup. 70 g sladkorja in 2 žlici vode stopim in segrevam do vretja (v bistvu do približno 108 stopinj Celzija), potem pa sirup prilijem snegu in stepam še kakšnih 10 minut, da nastane svetleč sneg, ki je že skoraj popolnoma ohlajen. Spečem (pri 160 stopinjah Celzija) 2 velika kroga meringue. Lahko bi zmes tudi razgrnila kot biskvit za rulado – oblika ni pomembna – o tem malo kasneje.
Med peko meringue pripravim kremo iz 250 ml stepene smetane, ki ji dodam 250 g mascarponeja, sladkorja v prahu (po okusu) in naribane, neškropljene, bio limonine lupinice.
Ko je meringua pečena in že rahlo ohlajena, začnem samo zlagati v veliko stekleno posodo – na dno najprej položim malo meringue (jo trgam glede na potrebno velikost prekrivanja posode).
Potem potresem maline in prelijem z nekaj kreme. Postopek ponavljam toliko časa, da porabim vse sestavine. Seveda pri tem upoštevam, da potrebuje sestavine za vse plasti sladice.
Če se zelo mudi, lahko sladico postrežemo že takoj, kar je po eni strani super, saj ostane meringua še prav zapeljivo hrustljava. Sicer pa se bo sladica v hladilniku lepo prepojila z vsemi okusi. V vsakem primeru, mi lahko verjamete, so to nebesa.
verjamem. že videti je nebeško – ko del tega neba zadane brbončice, se ti mora sfezljat od dobrega. zapeljivo dobrega. mmmm!!!
sem si pripravila včeraj. ker sem imela v hladilniku kot nalašč za porabit mascarpone in stepeno smetano, v zamrzovalniku jagode, pa ostanke meringua od peke kolačkov prejšnjo soboto. po nekaj odstanih urah v hladilniku… božansko!
zelena Zebra – me zelo veseli, da si preiskusila recept in še bolj, da ti je bilo všeč.
koliko časa približno se pa peče meringa?
Se peče kar nekaj časa, ker nse smeš ravno na visoki temperaturi pečt. Najbolje bi jo bilo kar sušiti, npr. na ene 100°C. Ampak ponavadi se malo bolj mudi, zato pečem kar pri 160°C, kakšne 40 minut.