azijska-solata1

Tele solatke se nikoli ne naveličam. Zadostuje za popolnoma samostojen obrok. V bistvu sem še vedno sita, pa je od zadnjega grižljaja preteklo že najmanj 7 ur. Plus 10 pretečenih kilometrov.

Navdih zanjo sem dobila pri Jamiu (Oliverju seveda), malo pa sem jo seveda priredila po svoje.

Takole gre: na sezamovem olju popražim malo mlete govedine, ko se z vseh strani zabarva, dodam 2 žlički azijskih začimb (mešanica enakih delov cimeta, klinčkov, zvezdnatega janeža, sečuanskega popra in koriandrovih semen). Mešanico se da kupiti tudi na oddelkih z azijsko prehrano v večjih supermarketih. Malo solim, dodam nekaj strokov sesekljanega česna in za dober palec velik del naribanega ingverja. Temu dodam nekaj olupljenih kozic in pražim še par minut.

Posebej skuham riževe tanke rezance – Vermicelli. V posodo za solato dam kuhane in odcejene rezance, dodam mesno-morsko dobroto, na hitro pokuhan brokoli, sesekljan čili (jaz dam kar dva, da je stvar fino pekoča), sesekljano mlado čebulico in vse skupaj dobro premešam. Potem dodam še sok dveh limet, nekaj sojine omake in potresem s praženimi arašidi.

Sedaj, ko sem začela nakaljevati semena in že pridelala nekaj domačih odličnih kalčkov, sem po vrhu posula še Alfa alfa kalčke ter kalčke redkve Daikon.

Verjetno je odveč pisati, da so količine uporabljenih sestavin stvar okusa. Vedno tako kuham. Po okusu. Nikoli se ne držim zapisanih receptov. Improviziram in iščem svoje. Če vam katera od sestavin ni všeč, jo lahko mirno izpustite ali pa nadomestite s kakšno drugo. Upajte si!

azijska-solata2

azijska-solata

Meni azijske jedi najbolje teknejo s kitajskimi palčkami. Pa vam?