Priprava kruha je zmotno zamudno in zahtevno opravilo. V bistvu gre samo za to, da se je treba odločit in poskusit. Pa zato ne potrebujete nobenega kruhomata. Tega pravzaprav odsvetujem.
Ko ga boste parkrat spekli sami, mi lahko verjamete, da se vam bo trgalo srce, da bi ga naslednjič kupili v trgovini. Posebej zato, ker ga lahko čez vikend napečete za cel teden in ga še mlačnega porcijsko zamrznete.
Pri peki kruha uporabljam vse sorte moke, če se le da z domačega mlina ali pa biološko pridelane in ne bele. Dobro se obnesejo pirina, polnozrnata in ržena, ki kruhu podaljšajo svežino. Največkrat naredim kar kombinacijo večih.
Tokrat sem vzela polnozrnato pirino in polnozrnato pšenično moko.
Za popestritev kruha, dodajanje nevsakdanjosti in seveda dobrega okusa sem se odločila, da mu dodam nekaj posušenih paradižnikov. Pa ne tistih iz olja, ampak samo lepo na soncu posušenih. Zdi se mi, da olje v kruhu nima kaj početi, da ga lahko samo pokvari. Sem že delala žemljice iz testa, v katerem je bilo oljčno olje, pa so bile dobre samo sveže pečene, potem pa so postale suhe in gumijaste, zato ne priporočam.
Tale kupček posušeih paradižnikov se mi zdi, da sem v objektiv ujela tako… romantično.
Količin nikoli ne tehtam. Vedno delam kruh po občutku. Testo zamesim tako, da je precej vlažen, zato ga mesim z električnimi kavlji.
V posodi za mesenje najprej zamešam različne vrste moke in moko ob strani solim. Dodam narezane posušene paradižnike. Posebej naredim kvasec (kvas, malo moke in žličko sladkorja – ali pa tudi ne zmešam z malo tople vode in pustim par minut, da začne nabrekati). Ko kvasec naraste, ga dodam k moki in ob dodajanju tople vode začnem mesiti. Dodajam toliko vode, da je testo lepo poenoteno, a še vedno precej lepljivo, vlažno. Mesim ga kakšne 10 minut. Potem ga potresem z moko in pustim vzhajati.
Iz vzhajanega testa, s pomočjo pomokanih rok, naredim poljubne oblike štručk, ki jih polagam na pekač s peki papirjem.
Štručke po vrhu z nožem zarežem, da bo do njih prišlo še več zraka, da bodo še lepše vzhajale. Pa tudi na pogled bodo lepše, bolj privlačne. Na pekaču jih še enkrat pustim vzhajati.
Pečem jih pri 250 stopinjah Celzija kratek čas. Če dam v pečico še en pekač z vročo vodo, bodo štručke še bolj hrustljave in mehke, saj bo skorjica tanjša.
Tokrat sem se odločila, da sem polovico testa porabila za štručke, polovico pa za veliko štruco, ki jo bomo lahko rezali na kose. Slednjo sem tudi zamrznila.
Ali še danes sploh kdo peče kruh?
oo, zanimivo, da naletim na peko domačega kruha s suhimi paradižniki 😀 braaaavoooo!
namreč tud jaz sem ga že pekla, a dodala še pistacije 😉
Božanski okus!
pozdravljam domačo kuharijo.
Me veseli, da nas je še nekaj takšnih, ki cenimo domače. Tudi jaz sem že delala kruh s pistacijami – ciabatte. Oglasi se še kaj 😉
Danes sem pekel kruh s suhimi paradižniki, v drugo polovico testa pa zameslil zelene olive. Oba zelo dobra. Vedno, vsakemu kruhu dodalm nekaj žlic oljčnega olja. Pri nas jemo vedno domač kruh.
Tudi z olivami mora biti odličen. Ga ni čez domač kruh – se strinjam.
brskam in brskam po netu za (polnozrnatim)kruhom, ker je včeraj padla odločitev, da tudi kruh začnem peči sama. in tole, kar vidim(in berem) na/ob slikah, je tisto kar želim napravit tudi sama. komaj čakam sobote :)bom poročala na moji strani 🙂
lp,M.
Jaz peče rženega, brez kvasa. To je sicer dvodnevni projekt, ampak je vreden vsega časa in packanja.
Majk, sem videla tvoj recept. Tudi sama sem že delala podobne kruhe, rženega, rženega s kumino, pa rženega z drožmi…obožujem jih. Zdaj jh pa res manj pečem, ker otroci imajo radi malo več puhkosti…zaenkrat – saj smo tudi mi bili takšni, ko smo bili mlajši. Sedaj pa vemo, kaj je res dobro;-)