Klasična juha, ki jo Slovenci radi jemo za nedeljsko kosilo – goveja juha. Juha vseh juh. Lahko je z rezanci, žličniki, cmočki, ribano kašo, fritati ali pa kar z zelenjavo in nekaj mesa. Uporabna tudi odlična jušna osnova marsikatere druge jedi. Pri nas jo, v čisti obliki, nepredelano naprej, jemo parkrat na leto, ko se nam jo resnično zahoče. Ne predstavljam si, da bi jo jedla vsak teden. Kljub odličnemu okusu – dolgčas. Zato pa se jo takrat, ko se jo lotim, lotim toliko bolj z občutkom, spoštovanjem in veliko mero zbranosti. Nikoli mi ni bilo namreč jasno, kako so lahko juhe, v katerih se kuha kos govejega mesa in nekaj jušne zelenjave tako različne. Lahko so odlične, lahko pa tudi povsem zanič. V naši družini je mojstrica kuhe govejih juh vsekakor moja oma, zato sem se po neki povsem jasni logiki, želela kuhanja goveje juhe naučiti od nje. Sicer se ji še vedno nisem približala, a lahko rečem, da sem že skoraj zadovoljna z mojim izdelkom. Celo več, poskusila sem tudi s kuho prave, močne, dunajske goveje juhe, a o tem več prihodnjič. Danes, na dan pred nedeljo, se lotimo odlične goveje juhe kot jo naredi moja oma.
SESTAVINE:
- 1 kg govejih prsi (tudi iz govejega repa je odlična)
- 3 rahle kosti
- 3 korenčki (super, če je vmes tudi kak rumen)
- kos pora
- manjši kos gomoljne zelene
- 2 večji cvetki cvetače
- košček rumene kolerabe
- korenina peteršilja
- manjša rumena čebula ali šalotka (z olupkom)
- strok česna (z olupkom)
- peteršilj
- luštrek (mora bit’)
- poper v zrnu
- žafranika
- muškatni orešček
- sol
- pol lovorjevega lista
- 1 nageljnova žbica
PRIPRAVA:
Najprej sem oprala meso in kosti, vse skupaj položila v večjo posodo za kuhanje, v katero sem natočila 3 l hladne vode. Potem sem pustila, da je voda zavrela, nato pa ogenj močno zmanjšala, da je jua še komaj opazno vrela. Z vrha sem pobirala pene, ki so se delale med kuho. Po kakšne pol ure kuhanja sem dodala vso oprano zelenjavo in začimbe, razen soli. Vse skupaj sem kuhala še dobro uro in pol. Potem sem juho še solila. Preden sem jo precedila, sem jo pustila kakšne 10 minut stati, da se je zbistrila in umirila.
Najrajši jo postrežem čisto, z malo korenja in mesa – en razlog je seveda to, da ne smem jesti glutena. Sicer pa imam oz. sem imela najrajši gvejo juho z domačimi, kot las tankimi in kot sonce rumenimi rezanci.
Če boste juho pojedli vso naenkrat in je ne hranili v hladilniku več dni, jo lahko izboljšate tudi tako, da med kuho vanjo dodate kos parmezanove skorje. Ta da juhi posebno odličen okus. A v tem primeru ne svetujem, da jo predolgo hranite, saj lahko zakisa.
Ne veste kam bi zmesom? Z dobrim, sočnim koncem mesa iz juhe se lahko posladkate za večejo. V kombinacji s hrenom, jabolki in kislo smetano je to nesramno dobra večerja.
Jaz govejo juho vedno naredim en dan prej, torej na soboto zvečer in jo čez noč držim na hladnem. Tako lahko naslednji dan z vrha poberem vso odvečno maščobo in ohranim samo odličen okus juhe.
Kakšne so pa vaše skrivnosti priprave domače goveje juhe?
Uau, tretjina sestavin me je prav presenetila. Spet nekaj novega iz tvojega kuharskega brloga :)).
Lepa, bistra juhica. Take juhe (seveda z manj sestavinami) se le malokrat lotim. Moram priznati, da do sedaj sem bila, lahko na prste preštejem, zadovoljna. Ne uspe mi narediti bistre, res takega okusa, kot si ga želim. Pa dam notri (naj bi bilo res) dobro meso, rahle kosti in kar nekaj zelenjave (vsaj sedem od teh, ki si jih uporabila v tvojem receptu).
Tako, da sedaj delam juho iz kocke in naredim različne zakuhe. Nam je dobra, katera je bolj zdrava, oz. bolj škodljiva pa res ne bi vedela.
To juhco bom vsekakor naredila, ko dobim vse sestavine (manjka mi samo luštrek).
Odličen blog, slučajno sem ga odkrila včeraj, ko sem iskala solato s piščancem. Res ste prava mojstrica!
Tudi recepti so napisani jasno in razumljivo!
Po vaših navodilih sem skuhala juho s korenčkom in pečen krompir, zelo okusno !!!!
Mmmm goveja župca je moja najljubša! Obožujem jo. Največkrat jo jem pri tašči in mami, ki jo pa naredi iz konjskega mesa. To je vedno hec, ker moja mami odkar je bila bolezen norih krav, kuha "govejo juho" iz konjskega mesa. Zelo podobna je, le da je okus in barva sta malo močnejša. Sama jo kuham večkrat jeseni in pozimi, takrat tudi meni bolj paše. Kuham jo pa na podoben način kot ti, gomolj zelene je obvezen, luštrek tudi, muškatni orešček…pa še kaj kar je pri roki od zelenjave. nageljnove žbice še nisem dala, pa jo bom naslednjič, da poskusim. Sicer imam pa tudi jaz najraje z domačimi rezanci ali ribano kašo. Tvoje izgleda izvrstna, čista in lepe rumene barve :).
Goveja juha je res naša klasika in zelo jo imam rada. Sama sem jo menda kuhala enkrat, drugače pa jo jem pri mami ali tašči. Tudi ne prevečkrat, ampak tu in tam je pa super, tako zelo paše 🙂
Čudovite barve! Jaz jo delam redko, jo pa naredim in priznam, niti ne kompliciram. Včasih pač nimam vseh sestavin, ki bi jih rada pri roki…Večkrat naredim tudi kokošjo, ki jo kasneje uporabim ko sem mi jo, kot si rekla, res zahoče ali pa za kakšno osnovo. Tale tvoja izgleda res odlična, zelene pa res še nisem nikoli dala v govejo :). Bo treba poiskusit. Hvala za recept :)!
Njam, njam,.. goveja juha je moja najljubša.
Čeprav je ne jemo prav pogosto, pa mora biti vedno vsaj en lonec v zamrzovalniku.
Jaz jo delam iz križa, ki ima dobro meso (ker obožujemo meso iz goveje juhe in ga običajno pojemo še toplega, direkt iz juhe), pa tudi primerna kost se ga že kar drži.
Poleg mesa je obvezna sestavina gomoljna zelena, čebula ali por, peteršilj in korenjček, potem pa poljubno dodajamo glede na to, kaj se skriva v hladilniku.
Pojemo jo pa najraje z zdrobovimi cmoki ali blekci.
Pri nas kuhamo govejo juho v večjem Lagostina loncu na zvišan pritisk. Goveje meso, običajno rebrca, je po možnosti domače iz okoliških vasi, damo ga v hladno vodo skupaj s kostmi in koščkom jetrc, ko zavre,odlijemo to penasto vodo, ponovno zalijemo in dodamo 5 zrnc popra, 1/4 lovorjevega lista, 1 strok neolupljenega česna, 3 korenčke, peteršiljevo koreninico in liste, košček gomolja zelene ali kar list, polovico čebule, zapečene na plošči, samo 1 listič luštreka, por, kak manjši zeljni, cvetačni ali ohrovtov list ali košček cvetače oz. brokolija, polovico paradižnika in sol ali pa namesto soli žlico doma narejene slane "vegete". Na muškatni orešček sem pa skoraj že pozabila, moja mama ga je na koncu vedno naribala v juho takrat, ko je zakuhala rezance.
Najboljša juha pa je z dodatkom polovice domače kokoši ali vsaj manjšim kosom perutninskega mesa.
Juha iz lonca na zvišan pritisk nikoli ni motna, ni potrebno paziti, da ne bo preveč vrela in je ravno pravšnje barve in odličnega okusa, vmes lahko brez skrbi skočimo k sosedi na kavico.
Že v času moje stare mame je bil znak za začetek priprave nedeljskega kosila prijeten vonj po zapečeni čebuli. No, pa še zakuha, če ravno ne hujšamo – navadno posebej v slani vodi kuhana ribana kaša ali ne preveč tanki rezanci, če pa ni nič od tega v shrambi, pa naredim zdrobove cmoke (jajce, zdrob, ščepec soli in drobtinic), tako nikoli niso preveč trdi in so ravno pravšnji. Juhi na krožniku obvezno dodamo drobnjak oz.nasekljan peteršilj in korenček, ki se je kuhal v juhi.
Goveja juha je kompleksna jed. Španci pravijo "sobre gustos no es nada escrito" (o okusih ni nič napisanega), kar po naše pomeni okusi so različni, oziroma, vsak ima svoj okus, vendar luštrek dragi moji, tako kot je povedala avtorica, je nujen (zame 🙂 )