Že iz službe smo navajeni, da na koncu vsake akcije sledi poročilo, zato bom to prakso uporabila tudi tu. Po mojem vas je kar nekaj, ki vas zanima, kaj sem pripravila za Ines, ki je po mnenju žirije predlagala najbolj všečen naslov za kuharsko knjigo.
Zopet, tako kot lansko leto, sem spoznala en lušten par, zagrizenega športnika in strastno kuharico. Čas v prijetni družbi hitro mine in sploh ne vem, kam je zbežalo 5 ur druženja ob dobri hrani.
Za rdečo nit večerje sem izbrala barvo – zeleno, saj mi je sivina letošnje že začete pomladi začela že pošteno presedati. Sem imela pa potem sicer kar nekaj problemov pri nabavi sestavin, tako sem morala v zadnjem hipu jedilnik še nekoliko spreminjati – grških uvelih špargljev, ki so potovali nekaj dni, nam pa res ni traba jesti.
Pa poglejmo, kaj smo pokušali:
Zeleno, ki te ljubim zeleno
POZDRAV IZ KUHINJE
Zelenjavne palčke
Aioli (česnova majoneza)
*****
PRVA PREDJED
Avokadova podlaga
Motovilec s citrusovo polivko
Pečene tigraste kozice
Čips iz sladkega krompirja
*****
DRUGA PREDJED
Pomladna rižota
/špinača v družbi mete in limone/
*****
PAVZA
Ananasov sorbet z meto
*****
GLAVNA JED
Polenovka »en papillote«
*****
SLADICA
Crème brûlée
Karamelizirana zelena jabolka
Pistacije
*****
ZA KONEC
Domači čokoladni pralineji s konjakom
Konjak – Hennessy
Kava – po želji
Lahko bi rekli, da smo imeli kar slow food, saj smo se vmes veliko pogovarjali, nekaj je bilo potrebno še kuhanja, pa tudi razna dojenčaska opravila so padla vmes. A nič zato. Petkova večerja je uspela, bogatejši smo za nova poznanstva in lepo izkušnjo.
Drugo leto, če ne prej, se pa veselim novih podvigov;-)
Tole je bila spet ena tipi topi pojedina in…šmrk, da me ni bilo zraven. Čestitke nagrajenki in tebi za še eno izpeljano večerjo.
O pismu, jedilnik je kot v kakšni nobl restavraciji (beri: cedijo se sline).
Prav gotovo je fino spoznati nove ljudi, se z njimi družiti, če pa je spremljevalec še odlična hrana, je dogodek še toliko žlahtnejši.
Naj povem, da je Špela več kot opravičila moja pričakovanja, saj je izvrstna gostiteljica (mož prav tako) in takega menija oz. kot je Špela omenila slow fooda se ne bi branila tudi top restavracija. Vse jedi so bile nadvse okusne, lepe na pogled in so ob pravi izbiri vina prav teknile. Brbončice so bile sila navdušene in še enkrat se zahvaljujem za odlično večerjo in prijetno družbo.
Super, vidim da ste zelo uzivali. In meni se blazno dopade tale zeleni meni in jedi 🙂
Špela, pohvalno, krasen meni. Ne bi se ga branila :).
Wow, tole se sliši res kot pravi chefovski podvig! Pravzaprav nič ne vem o tebi, imaš mogoče restavracijo ali pa jo planiraš imet?;)
Zulejka, vse tole počnem iz ljubega veselja;-)
In to največ šteje.
Mmmmmm njami se mi kr cedijo sline :-)…bodo ti recepti tudi kaj online :-)?
Bom morala še vse enkrat narediti, pofotkati, potem pa bodo tudi recepti;-)