V restavraciji Pavus, na Gradu Tabor Laško sem bila že nekajkrat, pa nisem nikoli objavila prispevka, kar je vsekakor krivično, saj si zasluži, da je v naboru restavracij, ki bi jih priporočala vsakomur, ki rad dobro je.

Markovo nadarjenost za kuhanje sem spoznala še v času, ko je kuhal v Hotelu Evropa v Celju, vendar je na žalost tam z njegovim odhodom šlo vse samo še navzdol. Na njihovo žalost in na njegovo srečo seveda. Verjetno je delati zase vseeno večja zmaga, četudi si lahko predstavljam, da prav enostavno na svojem v tem “fohu” pa vseeno ni. Zato še posebej cenim te redke mojstre, ki se ne dajo in vztrajajo pri svojem kreiranju krožnikov, s katerimi nas vedno znova navdušujejo.

Posebej pa cenim to, kadar se znajo kuharji prilagoditi gostovim posebnim potrebam. Najprej je na prvem mestu gluten, ki ga zares ne sme biti na mojem krožniku, potem pa je tu še vege scena, ki je sedaj nekako prisotna v mojem življenju dobro leto. Zavedam se, da so mojstri po eni strani zaradi takšnih gostov hendikepirani, po drugi strani pa se tu najbolj vidi, kako so lahko kljub vsem tem oviram še vedno kreativni – in Marko Pavčnik je pokazal tako pripravljenost stopiti nasproti gostu, kot tudi veliko mero kreativnosti in mojstrstva, ko gre za precej omejen repertoar živil.

Tole je bil Valentinov meni, četudi ne na Valentinovo – ta dan namreč nekako iz protesta ne bi rada hodila po poteh, ki nam jih narekujejo drugi…je bil pa res to že kar naslednji dan – zato še vedno Valentinov meni 😉

Popečen radič s čipsom iz pastinaka za uvod.

 

Mlečno dimljena variacija pozdrava iz kuhinje za nevegana.

Tatar iz dimljenega melancana, lešnikovo mleko, bezgovo olje, hruška – zelo posrečena kombinacija in izvedba.

Tatar jadranskih gamberov, lešnikovo mleko, bezgovo olje, hruška za redno izvedbo menija. Gamberi so bili menda nadvse sveži in okusni.

 

Avokado, koromač, čips topinamburja – zelo okusno, kremasto, hrustljavo …

 

Crème brûlée gosjih jeter, jabolko in vanilija

Cvetačna juha s pečenim brstičnim ohrovtom

Pečen radič, solata radiča, radičeva marmelada, hrustljav rumenjak, fižol in dimljen kruh – je rekel: “ful dober”…in jaz mu verjamem 😉

 

Polnjeni šampinjoni s črno lečo – tule sem sicer imela kuharja na sumu, da je lečo skuhal v bližnjični jušni osnovi tipa koncentrat v obliki kocke, a upam, da sem se zmotila (upam, da vsaj ni bila mesna 😉

Hobotnica, kavina krompirjeva krema, njoki in čips, telečja omaka – hobotnica je bila bojda super strukture, vendar je povsem nepričakovano (glede na spremljavo telečje omake) zmanjkalo nekaj okusa.

Za glavno jed pečena polenta, bob in pečeni radič – moram priznati, da me je ta jed najmanj navdušila. Posebej polenta mi ni bila všeč, saj je imela nekao krofast okus – in krofov nisem nikoli marala.

Račja prsa, variacije gomoljne zelene, pistacijina krema, črni ribez – okusi skladni, le meso nekako presuho, preveč pečeno. Tudi na njegovi strani jed, ki je najmanj navdušila.

 

Kolač črnih oliv in tartufov, sladoled s sečuanskim poprom, čokoladni ganaš s karamelo in s solnim cvetom

Jabolčni sladoled, dušena jabolka, jabolčna čežana in ajdove kokice

 

Novo spoznanje – še en dober rum.

 

Po nekajkratnih obiskih Pavusa lahko rečem, da je morda tokrat še najmanj navdušil, a to ne pomeni, da ni bilo odlično – je pa res, da me je nekajkrat prej že sezul iz čevljev, tokrat pa sem ostala obuta 😉

 

Vsekakor se še vrneva in vsekakor priporočam obisk. In kapo dol, Marko Pavčnik!