Zaljubljena sem v Italijo. Resnično. Predvsem v njihov način življenja. Če kdo, si znajo Italijani privoščiti prave užitke in če kdo, jih znajo prav oni predstaviti tudi vsem tistim, ki jo obiščejo. Zame najljubša predela Italije sta Toskana in Sicilija. Po Siciliji smo se sicer potepali jeseni, tako da se tja zagotovo enkrat vrnem na pomlad, ko bo pokrajina še toliko lepša, bolj spočita. In že jeseni so bile barve v notranjosti krasno žive, kako mora biti šele lepo spomladi.

Morda bo kdo od vas prav te prvomajske praznike preživel na Siciliji, kar mu seveda iz srca privoščim, kljub majhnemu zavidanju, ki ga bo deležen. Vsekakor je Sicilija destinacija tudi za vse ljubitelje odlične kulinarike in okusnih vin.

Sicilijanska hrana je v veliki meri sestavljena iz morske hrane in okusnih testenin z dodatki. Sicilija pa slovi tudi po neverjetno okusnih tradicionalnih sladicah, polnjenih z ovčjo ricotto in sladoledu, ki se mu ne boste mogli upreti. Posebej oreščkkasti okusi so fantastični. Moj najljubši – pistacija – šele na Siciliji zaživi v pravem pomenu besede, saj bi naj najboljše pistacije prihajale ravno od tu – iz mesteca Bronte.

Sicilijanci imajo drugačen ritem prehranjevanja od nas. Začnejo s sladkim zajtrkom in capuccinom, čez dan kaj bolj hitro pojedo, glavni obrok zanje je večerja – to verjetno izvira iz njihovih vročih poletij, ko se hrana najbolj prileže takrat, ko se nekoliko ohladi – zvečer.

 

Sicilijanska hrana je sestavljena iz sestavin iz morja, ravnic in hribov. Zaznamovana je z vplivi različnih kultur, saj tu trčita zahodnjaška in arabska kultura. Njene naravne danosti, podnebje in prst omogočajo gojenje najbolj kvalitetnih sestavin: rdeče pomaranče, limone, mandarine, jajčevci, paradižniki, grozdje, mandlji, pistacije, kapre, olive.

Morska hrana je na Siciliji nuja. Zelo popularne ribe so tuna, mečarica, sardine, inčuni in polenovka. Pa tudi školjke.

Riccota in jedi iz nje so zagotovo najbolj znana stvar na Siciliji. Imajo pa tudi veliko drugih, zelo okusnih sirov, npr. Pecorino, tuma (svež in nesoljen), primosale (soljen in svež), canestrato (staran), Ragusa caciocavallo pa je narejen izključno iz mleka iz province Modica.Od tam prihaja tudi okusno meso. Znana sta tudi med in čokolada – tudi ta prihaja najboljša ravno iz Modice. Znani so tudi po odličnih gobah.

Predjedi so na Siciliji zelo pomemben del večerje. Veliko jedi temelji na jajčevcih (kaponata, Parmigiana di melanzana), a ogromno je tudi takšnih brez njih.

 

Primi piati so navadno zelenjava, mesne omake, ribe, siri in testenine (specialiteta so testenine z morskim ježkom) v najrazličnejših okusnih oblikah.

»Farsumagru« je najbolj znana mesna jed – nekakšma mesna rolada, polnjena z jajci, zelenjavo in sirom. Imajo pa tudi bogato izbiro drugih vrst mesa.

Slaščičarne so polne najrazličnejših sladic iz marcipana, ricotte, sladoledov in kandiranega sadja. Z ricotto polnijo najbolj znano sladico – cannoli in casatto. Za pravo sicilijansko izkušnjo si boste sladoled privoščili v sladkem in okroglem briošu.

Ena najbolj znannih slaščičarn je v mističnem mestecu Erice, ki se nahaja na zahodnem delu Sicilije.

Značilne so majhne, fingerfood sladice.

Slavni cannoli

 

Za vmesne prigrizke je ena najbolj značilnih jedi arancini – gre za ocrto kroglico, znotraj katere je riž in razni dodatki (sir, šunka ipd.)

Zame najbolj čarobne so stare, odmaknjene vasice, v katerih je največji čar opazovati domačine.

 

Za hiter prigrizek pa se je vredno ustaviti kar v kakšni delikatesi, kjer imajo okusne mesnine in fantastične sire.

Potem pa kar po domače;-)

 

Za ljubitelje vin je Sicilija raj na zemlji.

 

Najbolj od vsega pa se nam je vtisnilo v spomin nekaj dni, ki smo jih preživeli kot v raju – agriturizmo Terre di Himera je bil za nas najboljša izbira tako bivanja, prijaznosti in predsvem kulinarike. Tako dovršena ponudba, ozadje vsake jedi, sestavine, skrbnost in izbranost prav vsake sestavine. Nepopisno! To je res kraj, ki ga priporočam vsakomur! Če še niste zaljubljeni v hrano, se bosta tam zagotovo, nedvomno zaljubili.

Tudi okolica, pokrajina in razgled vzamejo sapo….

In kakšen mir! Semkaj se bova enkrat morala vrniti še sama…

Sklepala so se tudi nova poznanstva, nova prijateljstva…

K sladicam radi ponudijo sladko vino…

 

A zame najbolj sladka je Sicilija v vsej svoji lepoti, prijaznih ljudeh in lokalnih sestavinah, ki jih znajo Sicilijanci mojstrsko pripraviti na 1001 način.

 

 

 

Škoda, ko ta pomlad ne bo tista, ko bi me zopet pobožala po duši ta bella Sicilia… A priprave na dolgo poletno potovanje, ki se ga tako zelo veselim, odtehtajo tudi to;-)