Jamie Oliver’s Italian

Jamie_7.jpg

Med prvomajskimi prazniki smo se potepali po Londonu in seveda je bila ena glavnih atrakcij za nas  tudi spoznavanje tamkajšnje kulinarike. Naše izkušnje niti niso tako slabe kot je svoj čas veljalo za angleško hrano, vsekakor pa nismo doživeli nekih groznih presežkov nikjer, niti pri Jamieu (ali pa še posebej tam ne).

London je bila sicer za nas prva potovalna preizkušnja v pet, kar je po svoje kar zalogaj, saj gre za precej obljudeno mesto, kjer v petih dneh z mojim najdražjim nisva niti minute sproščeno zadihala. Gužva na vsakem koraku, paziš na otročke, paziš na stvari, spotoma pa še načrtuješ oglede, se orientiraš v podzemni, študiraš route, upoštevaš vremensko napoved, animiraš enoletnika, motiviraš najstnika… A tako pač je – brez nič  ni nič – tega slišim v zadnjem času precej. Pa še res je. Lepo je potovati, lepo pa se je tudi vrniti domov. Tako samo še bolj ceniš tisto, kar te čaka doma.

A vrnimo se k Jamieu. Oliverju seveda. Zame je bil od nekdaj ziher varianta. Njegovi recepti me nikoli niso razočarali ali pa pustili na cedilu. Vedno je jed izpadla prav posrečeno. Ko smo v Londonu ugotovili, da je njegova restavracija v bistvu soseda hotela, v katerem smo bili, je bil obisk njegove restavracije seveda obvezen. In smo šli.

Jamie_6.jpg

Rezervacija začuda ni bila potrebna – počakali smo 15 minut, popili aperitiv in miza je bila pripravljena, da jo zasedemo. Ambient restavracije nič kaj posebnega, a kljub vsemu prijeten in v resnici nekoliko italijanski. Ponudba na jedilnem listu skromna, kar pri meni pušča dobre obete. Natakarji ustrežljivi, prijazni in prilagodljivi. Naš, Latvijec, je bil zares simpatičen dečko.

Jamie_1.jpg

 

Za predjed smo naročili nekaj pršuta, ki je prav nesramno visel kot okras, na jedilnem listu pa ga ni bilo. A kot rečeno, natakar je bil ustrežjliv in dalo se je dogovoriti, da smo lažje počakali na glavne jedi. Pršut je bil vsekakor najboljše, kar se nam je tistega večera zgodilo – bil je sočen, mehak in tako tanko narezan, da se je v ustih dobesedno stopil. Zares čista desetka.

Potem so prišle glavne jedi – izbrali smo rižoto s pravimi gobami in dimljeno mozzarelo, testenine z ragujem iz divjega zajca, mascarponejem, limono, česnom in zelišči ter mesno lazanjo.

Jamie_2.jpg

 

Rižota je bila solidna, vendar precej daleč od tiste, ki jo sicer Jamie opeva v njegovih kuharskih knjigah in oddajah. Prave gobe so bile morda v rižoti prisotne zgolj v sledeh, sicer so prevladovali šampinjoni. Dimljena mozzarela je reševala slavo italijanske rižote, saj je bilo tudi sicer parmezana občutiti zgolj za vzorec

Testenine (casarecce) z divjim zajcem so bile menda zares okusne, takšne, da jih je princeska menjala z lazanjo, ki jo je sicer naročila zase. Ta je bila menda na lestvici od 1 do 10 bolj na predelu pod petico – raje ne povem, kako jo je ocenil dragi.

Jamie_3.jpg

 

Seveda smo morali večerjo zaključiti z nečim sladkim. Otroka (tavelika, ki že lahko izbirata;-) sta se odločila kar za sladoled, saj je obljubljal možnosti različnih prelivov in posipov, a se je na koncu izkazalo, da je bilo predvsem veliko obljub. Dragi si je izbral Tutti frutti lemon meringue pie, ki ga ne bo pozabil do kocna življenja. Pa ne zaradi božanskosti okusa, kot bi lahko domnevali, pač pa zaradi razočaranja, ki ga je preplavilo ob stiku prve žlice z njegovimi  željnimi brbončicami. Okus je bil v resnici precej umeten – zares ta sladica ne more biti v ponos nikomur, še najmanj pa ne Jamieu.

Jamie_4.jpg



Jaz sem bila nekoliko na boljšem, saj sem lahko izbrala le jesensko Pavlovo (edino sladico brez glutena). Ta je bila zares sladka, presladka, a po drugi strani je res, da Pavlova takšna je – sladka, že skoraj osladna. Morda bi lahko pri jagodičevju, ki se je menda namakalo v Limoncelu malo popazili in izpustili dodatni sladkor, da bi kislina jagodičevja poskrbela za protiutež sladki meringui.

Jamie_5.jpg

 

Pod črto pa je zaključek ta, da gre pri Jamieu za veliko komercialno obarvano ozadje, za celo marketinško ustanovo, ki skrbi za to, da zadeva deluje tako uspešno.

Zase lahko rečem, da sem bila razočarana, precej razočarana in se v tem trenutku še vedno trudim poiskati razloge za to, da opravičim Jamiea kot kuharja, kot neko amater kuharsko ikono, ki sicer ne razočara. Prepričana sem, da je sicer kuhar na mestu, a njegova restavracija me klujb vsemu žal ni prepričala.

5. 5. 2014|kategorije: ocene|16 komentarjev

16 komentarjev

  1. NaredilaAna 5. 5. 2014 at 21:17 - odgovori

    Pa ne no jamieeeeeee

  2. RUNNING IN MY HEELS 5. 5. 2014 at 21:34 - odgovori

    Sem vesela tvoje kritike. Osvežujoče. Pri stvareh, ki so hvaljene in prehvaljene od vsakega drugega zemljana sem vedno precej skeptična in ponavadi upravičeno. Hvala 🙂

  3. Cinnamon and Thyme 5. 5. 2014 at 22:32 - odgovori

    Nisem še bila pri Jamieju, čeprav London obiščem skoraj vsako leto. Nekako me ne potegne…je res še ogromno drugih in (očitno) bolj kvalitetnih "placev" za sprobat :).

    Me veseli, da ste uživali :). Sva na vezi!

    a.

    p.s. Ampak na 24kitchen ga pa še zmer rada pogledam :).

  4. HRANDICA 5. 5. 2014 at 22:32 - odgovori

    Ajej, škoda za tako piko na i. Je bil pa vsaj ogled Londona bolj zanimiv, upam.

  5. DB 5. 5. 2014 at 22:51 - odgovori

    Spet super objektivna ocena. To mi je všeč. Čeprav tukaj Jamie-ja ne moremo kriviti, saj ne kuha on, kuharji pa tako ali tako kmalu pozabijo na standarde, ki so jim jih zadali.
    Upam, da je bilo kje drugje veliko boljše 😉

  6. inci 6. 5. 2014 at 7:44 - odgovori

    Zanimivo. Fajn je prebrati oceno nekoga, ki se res spozna na hrano in sestavine. Jah, ponavadi je tako, da si prek medijev ustvarimo pozitivno mnenje (tudi sama rada pogledam kakšno njegovo oddajo in tudi doma imam njegovo knjigo, po kateri naredim kdaj pa kdaj kakšno jed) in potem nekako pričakujemo, da bo v živo tudi tako dobro kot je predstavljeno v medijih. In izgleda je res tako dobro marketinško vse podprto, da je na koncu samo povprečna restavracija. Super za potovalni podvig – verjamem, da je bilo naporno, ampak vsako leto bo lažje 🙂 Lp, I.

  7. helena 6. 5. 2014 at 8:14 - odgovori

    Zanimivo; no kdo bi si mislil, da boste razočarani. Če drugega ne, je bila pa vsekakor izkušnja, za katero upam, da niste preveč odprli denarnice….:):)
    Se pa ne strinjam z DB; tudi če ne kuha Jamie, je to njegova restavracija in nosi njegovo ime in slavo in česa takšnega ne bi smel dopustiti.

  8. Barbara jost kosir 6. 5. 2014 at 8:34 - odgovori

    Super je slisat,da se kdo kaj pokritizira. Sama tudi zelo rada pogledam Jamieja in ustvarim kaj po njegovo,pa vcasih vsi pricakujemo,da bo bolj vau efekt,glede na vse opevanje. Smo bili pa tudi ze veckrat razocarani ravno tam,kjer smo si obetali fajn kosilce. Lp!

    http://www.storijeiznasekuhinje.weebly.com

  9. Vladuška 6. 5. 2014 at 9:10 - odgovori

    Zase moram priznati, da sem le malo Jamie-jevih receptov sprobala, rada pa pogledam kaksno njegovo oddajo. Kar me pri njemu predvsem moti je pretiravanje z zacimbami, predvsem z rozmarinom, ampak to je verjetno moj okus, ker mi je rozmarina hitro prevec. Ampak to je ze druga zgodba. Tudi meni je vsec tvoje objektivno mnenje in tudi jaz menim, da ne glede na to, da on ne kuha, je on sef in mora vedno skrbeti za pravi nivo. Skoda. Zgleda vendarle mamljivo 🙂

  10. DB 6. 5. 2014 at 11:26 - odgovori

    Res si ne bi smel tega dopustiti, vendar on ni tam prisoten. Standarde je že postavil, vendar pa ne more biti tam, da bi vsako jed preverjal. Kuharji ki pa so tam zaposleni, pa so samouki, ki imajo včasih dober včasih pa slab dan (pa jih to ne opravičuje, ker vsak pričakuje, da bo jed takšna kot se spodobi).

  11. DB 6. 5. 2014 at 11:28 - odgovori

    Pomoje se gostincem že počasi tresejo hlače, ko te vidijo, da prideš k njim jest 😉

  12. Anonimni 6. 5. 2014 at 15:27 - odgovori

    Zivijo. KOt ponavadi sem z veseljem prebrala ta blog, se posebej ker zivim v UK in sem bila pri Jamieju ze velikokrat. Jamie's italian je tipicna nizkocenovna restavracija za mnozice v UK. Ne vem stevila restavracij ampak najdes jih skoraj v vsakem mestu, da ne recem vasi.
    Vase razocaranje na tem mestu po mojem ni utemeljeno. Ce zelite kulinaricen presezek, pojdite v njegovo restavracijo fifteen, ki streze precej visji nivo hrane in tipicno Oliverjevo cusine.
    Jamies italian je kot da bi pri nas sel v povprecno picerijo. Nic posebnega, razen njihove ponudbe za 11£/osebo, kjer dobis insight look v tisto kar si predstavljas kot Jamie.
    Ne zelim biti ostra, ampak vsaj tu se zelo pozna to kar pravimo kar placas to dobis. In pricakovati michelinovo kakovost za high street ceno ni fer.
    Upam da ste se drugace v londonu imeli super. Si ne predstavljam se taksnih potovanj z otroki, mora biti zelo naporno.
    Lp Teja

  13. Gourmet forever 6. 5. 2014 at 20:10 - odgovori

    Živjo Teja,
    sicer nisem vedela, da je Jamie's Italian nizkocenovna restavracija, čeprav na meniju res najdeš bolj kot ne preproste jedi, ki bi jih zlahka našel v marsikateri picerji – špagetariji. Pa vendar ne gre za to. Moja kritika gre predvsem na pripravo sicer preprostih, če hočeš tudi nizkocenovnih jedi, kar rižota in lazanja zagotovo sta. A ravno tu se vidi razlika – v vsakdanjih jedeh. Lazanja je lahko poraz vseh porazov, lahko pa je prava poezija – vrhunska jed (sicer ne za michelinove prezentacije, a te lahko kljub vsemu popelje v nebesa). In rižota, ki je v meniju prikazana kot rižota z divjimi gobami (svežimi in suhimi), pri čemer nič od tega ni zaznati v okusu – zame je to feler – vsaj za brand kot je Jamie.
    In da se razumemo, meni je Jamie pri srcu, rada imam tako njegove knjige kot njegove oddaje in njegovo pojavo, a ponuditi manj in drugače kot učiš…
    In še – nisem pričakovala visoke kulinarike, pričakovala sem domačnost,korektnost in polnost okusa in v tem smislu sem bila razočarana.

  14. Gourmet forever 6. 5. 2014 at 20:12 - odgovori

    Pa lep pozdrav v London. Mi smo se imeli super, všeč nam je in mislim, da se enkrat vrneva v dvoje, saj je s tremi otroki res kar zalogaj.

  15. Ingrid Perisa 7. 5. 2014 at 10:10 - odgovori

    Znači sve je ono čisti marketing i reklama

  16. Anonimni 7. 5. 2014 at 17:41 - odgovori

    Zdravo. Sem bil že kdaj oster, tokrat pa se strinjam z avtorico bloga. Tudi Fifteen ni prav nič boljša, jedi niso korektno prpravljene, na mizo ne prihajano primerno, o vinu ne vedo veliko, očitne pomanjkljivosti pa prodajajo pod znamko vodilne sodobnosti ali pa kot tvoje nepoznavanje. Odšli smo nezadovoljni. Jamie je, kar je: izdelek producentke BBC, ki se je razvil v blagovno znamko.

Napišite komentar

Culinary journey by me