Ruj_01.jpg

 

Kras je tako lep, da se ga vsekakor splača obiskati. Večkrat na leto. Vsak letni čas nam lahko ponudi nekaj posebnega, lepega, nepozabnega. A meni najljubša je pomlad na Krasu. Izletu pa bo vsekakor dodal pečat tudi kakšen okusen grižljaj. Z obiskom okrepčevalnice Ruj boste tega zagotovo dobili.
Najbolj mi je všeč dnevna ponudba – se pravi, tam ne boste našli klasičnega jedilnika, na kateren bi lahko vse leto naročali enake jedi. Šef Peter vam bo možnosti prebral z njegovega osebnega menija, ki ga prilagajajo glede na letni čas, sezonskost in dostopnost sestavin. In to mi je najbolj všeč.

 

Ruj_02.jpg

 

Tokrat smo iz njihovega menija za predjed izbrali zajčjo pašteto, ki je bila korektna. Kljub sicer nežnemu  okusu zajčjega mesa, je imela pašteta presenetljivo veliko okusa.

 

Ruj_03.jpg

Zelo cenim gostilne, kjer se da dobiti skledo domače solate ali pa radiča, in ne listov uvele, teden dni stare Gentilke, ki je prišla iz kakšne italijanske veletržnice. Z dodatkom odličnega oljčnega olja je zgodba popolna.

 

Ruj_04.jpg

 

Zame zmagovalna je bila tale juha iz mladega graha – kremna, sladkasta, božanska. Po vrhu so potrosili nekaj ocvrtih zelišč, kar bi jaz mirno izpustila, saj so na trenutke delovali moteče v žametasti strukturi grahovega veličanstva.

 

Ruj_05.jpg

Kokošji ragu s polento – odlična izbira, ki me je popeljala za domačo mizo moje ome. Ga ni čez okus domačnosti!

 

Ruj_06.jpg

 

Kuhanje mesa v vakuumu, pri nizki temperaturi, je očitno res “in”. In ne kar tako – meso je zares mehko, sočno in okusno. Tej vratovini so za piko na i po kuhanju  namenili še glaziranje v medu, kar je bila odlična izbira.

 

Ruj_07.jpg

Sladica – limonina krema – je bila menda tudi odlična – a jaz sem bila prepolna.

Obisk bomo vsekakor še ponovili, ko bomo v tistih koncih ali pa celo naredili kakšen krog, ki nas bo popeljal do tja, da vidimo, kaj bosta takrat za nas pripravila gospod Peter in njegova žena, ki sicer vodi kuhinjo. Prepričana sem, da bomo odšli zadovoljni – kot tokrat.