Predbožični kulinarični Dunaj

2011+Bo%25C5%25BEi%25C4%258Dni+Dunaj.jpg

Dejstvo je, da stari pregovor še vedno drži: Če greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj. Midva sva se na Dunaj sicer podala na lov za predbožičnimi dunajskimi okusi, zato sva ga vzela s sabo, a kakorkoli obračam zgodbo – Dunaj je drag. Sploh za tiste malenkosti, ki si jih na potovanju nikakor nočem vzeti. Na primer spiti kavico v eni najboljših kavarn. Ali pa dve, če mi paše. Pa seveda poskusiti lokalne specialitete. In tega se potem nabere. A dovolj bodi tega. Glavno je, da je bilo lepo, da je bilo “na izi”, da je bilo okusno in da sva si oddahnila od vsakodnevnih obveznosti.

2011+Bo%25C5%25BEi%25C4%258Dni+Dunaj2.jpg

Mesto je lepo okrašeno, stojnice na raznih sejmih so lepo urejene, ljudje imajo občutek. Znajo prodajati zgodbe in znajo postaviti tisto piko na i, ki je potrebna, da te pritegne.

Od vse kulinarike, ki sva jo doživela v slabih treh dneh lahko rečem, da je bila znamenita Sacher torta v kavarni Hotela Sacher še najmanj atraktivna. Jedel jo je sicer samo dragi, jaz sem si privoščila brezglutensko mandljevo. Slednja je bila menda bolj okusna. A treba je priznati, da se je dober sloves še vedno močno drži, saj sva za sedež v kavarni čakala kar pol ure. In vste za nama so še vile. A če si na Dunaju enkrat na vsake toliko let, si obisk te kavarne le moraš privoščiti. Je doživetje.

Najbolj od vsega me je prevzela ulična hrana oz. hrana na božičnih stojnicah. Njihova znamenita klobasa Bratwurst je bila na eni teh stojnic odlična. Prav nobenega simptoma klobase ni imela. Tudi ure po tem ne. A najbolj od vsega me je navdušil v pečici, z olupkom pečen krompir. Tega je gospa na krožniku prerezala na polovico, ga solila, malo pomečkala in vanj nadevala kar ti je srče poželelo: sir, slanino, praženo čebulo, razne omake iz kisle smetane in zelišč, pa česna, pa še in še. Super ideja, ki jo bom kmalu ponovila doma.

 

2011+Bo%25C5%25BEi%25C4%258Dni+Dunaj3.jpg

Čar vsega skupaj pa je božična glasba raznih umetnikov, zborov, prijateljev, odsevi miljon lučk in vonj po cimetu, klinčkih in pomarančah, ki se vije iz velikanskih loncev kuhanega vina, punča, aperola in kar je tega.

Najlepše pa je, če od potovanj ostanejo lepi spomini, ki nam bogatijo vskdan in nas spominjajo na to, da je življenje lepo.

P.S. Samo še opomnik – dobrih 24 ur še imate časa, da se potegujete za škatlico dobrot. Pustite komentar!

16. 12. 2011|kategorije: fotogalerija, potovanja|5 komentarjev

5 komentarjev

  1. Vladuška 17. 12. 2011 at 16:24 - odgovori

    To je tudi ena izmed zadev na mojem seznamu želja, namreč obiskati predbožični Dunaj. Enkrat mi bo že uspelo :)) Fajn, da si mi ga ti malo pričarala.

  2. Sara 18. 12. 2011 at 11:17 - odgovori

    Jaz sem bila na Dunaju ta čas v letu predlani. Gužve v Sacher kavarni ni bilo toliko, sem kupila samo tortico nekomu v dar. Včeraj pa sva bila v Salzburgu, kjer je pravtako Sacher hotel in kavarna. Bilo nas je le 5 v trgovini, kupila sva eno malo sacher za domov 🙂 jo boma pojedla za novo leto 🙂 res upam, da je boljša, kot praviš hehe 🙂
    Seveda sva obiskala tudi trgovinico Furzer, kjer prodajajo originalne, rpčno izdelane mozartove kroglice v modro srebrnih ovitkih. Tako kot tebe Sacher, pa je mene razočarala ta originalna mozarotova kroglica 🙂 Je skoraj Mirabellina boljša 🙂
    https://www.mozartkugel.at/mozartkugel/page?siteid=mozartkugel-prd&locale=aten1&PagecRef=1

    https://www.original-mozartkugel.com/en/geschichte/original_mozartkugel.php

    Lepe praznike!

    Sata

  3. Helena 18. 12. 2011 at 12:35 - odgovori

    Predbožični Dunaj je prav posebno doživetje. Tudi mene so očarale privlačne stojnice – hiške in to, kar prodajajo v njih 🙂

  4. Cinnamon and Thyme 18. 12. 2011 at 21:31 - odgovori

    Čudovito! Jaz pa sem se ravno vrnila iz hladne prednovoletne Budimpešte, :). Fajn je bilo :).

  5. nina 21. 12. 2011 at 21:19 - odgovori

    Odkritje tega bloga in vse kar sodi tu zraven me dela blazno nervozno-ne vem sploh ,kje naj začnem brati,vse je blazno zanimivo,privlačno,a nekje bo treba začeti-čestitke!!!!!!!!

Napišite komentar

Culinary journey by me